Kako zasnovati hišo, ki lahko gosti prav vse, ki jih poznate?

Zakonski par – vsak od njiju uspešen na svojem področju – od doma obvladuje svoje poslovanje na svetovnem trgu. Imata tri skoraj odrasle otroke, veliko sorodnikov in malo morje prijateljev. Družina je izjemno odprta in pozitivna, življenje pa zajema z veliko žlico. Ukvarjajo se z marsičem – športom, potovanji, celo zdravilstvom -, a najpomembnejša jim je gotovo priprava odličnih domačih obrokov.

Ko je družina prvič pristopila k arhitektu, so imeli tri zahteve: prvič, zadostno kvadraturo hiše, v kateri bi lahko udobno preživljali zimske dni; drugič, velik osrednji prostor, kjer bodo lahko gostili svoje številne družabne večere; in tretjič, popolno kuhinjo, ki jim bo služila kot izhodišče za njihove kulinarične eksperimente.

Hiša za petčlansko družino na rahlo padajočem terenu v Logatcu je nastala pod rokami arhitekta Mateja Gašperiča. Številni programi (poleg zgoraj naštetih še dve pisarni za delo od doma, štiri spalnice, savna, domači fitnes, utility ipd.) so spretno razdrobljeni v tri etaže in dva dvokapna volumna. V delno vkopani kleti najdemo garažo, utility in shrambo. Na njej počivajo zimski vrt ter dva dvokapna volumna, znotraj prečno povezani z valovitim hodnikom. Od vhoda se tako po mehko zaobljenem hodniku sprehajamo mimo bivalnega prostora, mimo spalnice z lastno kopalnico in garderobno sobo; savne, otroške sobe; pa vse do zimskega vrta, ki služi kot prostor za delo v stiku z naravo. V nadstropju, v mansardnih volumnih, najdemo še medetažni kabinet za delo od doma ter dve otroški sobi, ki sta s pritličjem povezani z ločenim stopniščem. Odrasli otroci imajo tako zagotovljeno svojo intimo tudi med številnimi družabnimi srečanji.

Poleg valovitega hodnika, ki je v tej hiši prava arhitekturna poslastica, pa je osrednja atrakcija kakopač bivalni prostor. Prostoren, dvovišinski, v celoti opažen v svetel smrekov les. Kot obljubljeno, je srce doma prostorna in dovršena kuhinja, v kateri med drugim najdemo tudi štedilnik na drva in kamin za peko: in prav toplina ognja ustvari pravo žarišče doma. Kot kontrast prijetni svetli leseni oblogi je kuhinja obarvana v temno. Iz nje se vijejo kar trije dimniki različnih premerov, ki elegantno prebadajo nadstropno galerijo in streho nad njo. Najbrž ni naključje, da nas kuhinjsko zaledje spominja na tradicionalno črno kuhinjo. Pred njim, kot kontrast, stoji velik, sodoben kuhinjski otok z dvema koritoma in kuhalno ploščo, odet v nerjavno jeklo. In tam, med poliranim jeklom in ognjenimi zublji, nastane prostor sinergije, ustvarjalnosti, neomejenega eksperimentiranja in predvsem – druženja.

Ob kuhinji je velika jedilna miza, za katero se z lahkoto posede vsaj deset jedcev; prostorna dneva soba z okensko nišo za uživanje v razgledu; ter razkošna, osenčena terasa, na katero se v sončnih dneh spontano prelije dnevna soba. 

Zunanjost hiše je trojna: elementi, ki hišo ločujejo od terena, so izdelani v neobdelanem betonu; nanje pa je postavljena lahka, lesena montažna konstrukcija. Fasada je na (neobremenjenih) vrtnih delih lesena, medtem ko so dvoriščni deli oblečeni v črno pločevino, ki objame tudi strešine. 

Številni zunanji ambienti – poleg terase še razkošno zasajeni vrt in pa košarkarsko igrišče – nas tiho opomnijo, da se za majhne življenjske radosti vedno najde čas.

Arhitektura: Matej Gašperič, arhitekt, BIRO GAŠPERIČ

Fotografije: Miran Kambič