V Zgornji Savinjski dolini, natančneje v Mozirju, si je mlad par v nadstropju družinske hiše ustvaril dom. Vesna in Simon sta zavihala rokave in se z veliko iznajdljivosti izognila nekaterim največjim stroškom pri obnovi. Pri tem pa nista sklepala kompromisov na račun estetike, ki se odraža v vseh kotičkih tega očarljivega domovanja. Spoznajte Studio 819.
Pred časom sem med brskanjem po spletu naletela na prekrasno stanovanje, ki izrazitejše barvne nianse spretno kombinira z mirnejšimi. Na stanovanje, ki v vsakem kotičku izraža velik občutek za estetiko. Le predstavljate si lahko, kako presenečena sem bila, ko sta mi njegova lastnika povedala, da gre za obstoječe pohištvo iz 80. let, ki sta ga z nekaj spretnosti le lično predelala in mu vdahnila svežino.
Simon zaključuje študij elektrotehnike, medtem ko se je Vesna šolala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje – smer vizualne komunikacije. »Vesna je bolj za dizajn, jaz bolj za tehnične stvari. Pravi, da sem eden tistih zadnjih, ki se spoznajo na vse mogoče stvari, od elektrike do vodovoda. Moj oče je namreč po poklicu vodovodar. Sam pa se z veseljem lotim prav vsega, saj me tehnične stvari nadvse zanimajo,« pove Simon, ki je zavihal rokave in uresničil vizijo stanovanja svoje boljše polovice.
Stanovanje je v nadstropju družinske hiše in meri 94 m2. Tod je nekoč živela Simonova družina, ko pa sta se starša preselila v pritličje, se je stanovanje izpraznilo. In to ravno v času, ko sta Vesna in Simon iskala prostor, kjer bi si lahko ustvarila svoj prvi dom ter zaživela skupaj in preizkusila, kako funkcionirata v dvojini. »Iskala sva primerno stanovanje, a to je bilo ravno v času, ko so najemnine poskočile. Spoznala sva, da se nama bolj splača urediti stanovanje nad mojimi starši, kot da greva v najem. Malo sva morala eksperimentirati in biti iznajdljiva, saj sva imela na voljo precej omejena sredstva. Sva se pa lotila kompletne obnove, vključno z estrihi,« pojasni par, ki se je prenove večinoma lotil sam. Stanovanje namreč vse od 80. let ni bilo deležno večje renovacije, s svojim oblikovanjem pa se je podrejalo predvsem funkcionalnosti.
Prenova stanovanja je trajala devet mesecev, rezultat pa je nadvse navdihujoč. V tloris nista posegala, le skrajšala sta hodnik, ki je prej segal vse do jedilne mize. Odstranila sta nefunkcionalno krušno peč, a na njenem mestu pustila dimnik, da lahko v prihodnosti po potrebi namestita še kamin. Ohranila sta vsa okna in vrata, ki sta jih iz prvotne rjave barve prebarvala na belo. Pod sta pokrila z laminatom in z mavčnimi ploščami uravnala nivo stropa po celotnem stanovanju. Ta je bil prej ponekod višji, drugod nižji.
Vesna je za začetek prenove pripravila 3D-izris stanovanja, ki je predstavljal izhodišče za osvetljavo, pohištvo itd. »To nama je bilo v veliko pomoč predvsem pri napeljavi elektrike in tudi pri nakupu pohištva, saj sva vedela, na kakšne materiale, velikost in barvno shemo naj bova pozorna. Prav tu pa se je porodila ideja za Studio 819, saj želiva na takšen način pomagati še drugim, ki se bodo lotili prenove ali gradnje, ter jim olajšati postopek in svetovati, saj marsikdo nima dobre prostorske predstave in se lahko hitro kje zakalkulira,« o studiu, ki je vzklil iz prenove, pove Vesna.
Verjetno najbolj neverjetne transformacije je bila deležna 40 let stara kuhinja. Čeprav sta si sprva zamišljala, da jo bosta nadomestila z novo, sta si ob cenah na trgu premislila. Kakovostno izdelana kuhinja v dobrem stanju jima je služila kot odlična osnova za preoblikovanje. Posamezne elemente, ki so bili v dobrem stanju, sta premaknila po svoji meri in zamenjala kuhinjski pult z masivnim. Obstoječe fronte je mizar le obnovil in jih v lakirnici obarval z dvokomponentno barvo. Tečaje so le obnovili, kuhinjske ročaje pa naročili na spletu. Tudi brez izzivov ni šlo. Izkazalo se je, da je kuhinjski pult preslabo sušen, nato pa se je še zakrivil, zato so morali odstraniti na novo položene ploščice in ga nadomestiti z ultrapasom.
Premikajoč kuhinjski otok je Simonovo delo. S pomočjo CNC-stroja so na stranicah otoka ponovili motiv, ki se pojavi na kuhinjskih omaricah, zato deluje, kot da je tam že od nekdaj. Sploh pride prav ob večjem številu gostov, poleg tega pa nudi dodatno shranjevalno površino. Vanj sta sprva želela vgraditi mikrovalovno pečico, a ker je bila nato ta že integrirana v pečico, je ostalo dovolj prostora za shrambo. Rezultat je navdihujoč, še sploh ob dejstvu, da sta prenovo kuhinje (brez aparatov) izvedla le za »pičlih« 500 evrov.
Okrog jedilne mize, katere podnožje je prav tako Simonovo delo (leseni del je izdelal mizar), so nanizani Thonetovi stoli. Ti so v stanovanju kraljevali že prej, a so bili na njih opazni sledovi obrabe. Zato sta odstranila poškodovan ratan in poiskala mojstra, ki je bil pripravljen vzorec spet splesti.
Prav posebno svežino stanovanju daje barvna paleta. »Želela sva bolj živo stanovanje. Ideja o modrih kuhinjskih elementih pa se mi je porodila med gledanjem serije Prijatelji, ki se večinoma dogaja v precej pisanem Monicinem stanovanju. Ideja o tej pisanosti mi je bila všeč, pa sem jo reciklirala na malce bolj sofisticiran način. Dodala sem zlate ročaje in dodatke, medtem ko sva zgornje omarice obarvala v belo in s tem optično povišala strop,« pove Vesna, ki je imela pri iskanju detajlov kar nekaj težav, saj jih je bilo na slovenskem trgu nemogoče dobiti. V ta namen jih je poiskala v tujini. Prav zlato s svojim pridihom v stanovanju ustvarja dodatno toplino in šarm.
Nekatere kose pohištva sta poiskala tudi na boljšjih sejmih in na portalih z rabljenim pohištvom. Ti imajo precej več duše kot novoizdelani elementi, in lepo dopolnijo izgled celotnega doma. Na tak način je v njuno domovanje priromal voziček za pijačo, tudi klubska mizica je iz boljšjaka. »Želela sva, da to ni le stanovanje, temveč dom. Danes v slovenskem interierju res pogrešam toplino. Manjkajo detajli, ki lepo zaokrožijo celoten interier,« še polaga na srce Vesna, ki je s svojim očarljivim stanovanjem lahko v navdih mnogim.
