Forma Vila – moderna diva

Ravne na Koroškem so zadnja desetletja prepoznavne ne le po železarstvu, ampak tudi po jeklenih skulpturah, ki nastajajo v okviru kiparskega simpozija Forma viva. Prav te so navdihnile mladega arhitekta pri snovanju impozantne hiše na hribu.

0

Arhitekt Jure Kotnik je v pestri mednarodni konkurenci kot edini Slovenec letos prejel prestižno evropsko nagrado Europe 40 under 40 za obetavne arhitekte, mlajše od 40 let. Nagrado so mu dodelili na podlagi treh izvedenih projektov: vrtcev Kekec in Ajda ter nevsakdanje družinske hiše – Forma Vila, ki se s kovinsko fasado in spektakularnim previsom z roba hriba spogleduje z mestom v dolini. S tem projektom je Kotnik postavil nov standard za gradnjo v koroški regiji.

Brez zamikov ne bi bilo vrta

Na vprašanje, ali je že v osnovi razmišljal o obliki objekta, ki bi izstopala, arhitekt odgovarja: »Sem prej funkcionalist kot formalist v arhitekturi. Šlo je za več vidikov, ki jih je bilo treba vzeti v obzir pri projektiranju hiše Forma Vila. Lokacija parcele je na samem robu hriba. Če bi v hrib postavil klasično hišo z dvokapno streho, okrog ne bi bilo prostora za vrt. Tudi lastniki so si predstavljali, da bodo imeli drugačno hišo, se pravi ne klasične dvokapnice.

Upošteval sem tudi to, da je investitor entuziast, ki aktivno sodeluje pri Formi vivi na Ravnah, tako smo z obliko in materiali hišo navezali na skulpture. Tudi na tisti dve, ki sta tik ob hiši.« Vsa ta izhodišča so Jureta Kotnika in njegova sodelavca pri projektu, arhitekta Andreja Kotnika in Črta Čučka, vodila k temu, da preoblikujejo hrib in zasnujejo razgibano hišo s poudarjenimi volumni z zamiki.

Hiša med gradnjo

Lahkotnost v zraku

Po obliki je enodružinska hiša zelo dinamična in spominja na navtično arhitekturo – velike lesene terase delujejo kot palube, steklene ograje na njih pa spominjajo na ograje, kakršne vidimo na prestižnih jahtah. Vendar ni bil namen, da zgradijo jahto, temveč hišo. Forma Vila si je prostor izborila na mestu, kjer je bil prej zrak, stoji na pilotih. Da je njena teža čim manjša, je zgolj podstavek narejen iz betona in opeke, sicer pa je hiša pretežno zgrajena iz križno lepljenih masivnih lesenih plošč in pokrita s kovinskim fasadnim ovojem, s čimer je arhitekt nakazal spoštljiv odnos do kraja, v katerem je doma železarstvo.  

Sprva so razmišljali o aluminijasti fasadi, naposled pa izbrali zlitino bakra in cinka, materiala, kakršnega je uporabil že Plečnik na Zacherlovi hiši na Dunaju. »V osnovi gre za tradicionalno fasadno oblogo, ki se barvno zliva z okoliško naravo in gozdom. Glavna odlika te fasade je, da minimalno oksidira in nato brez barvanja in dodatnega vzdrževanja vzdrži tako rekoč večno,« poudarja mladi arhitekt.

Kot ob metropoli

Zaradi izjemne pozicije objekta iz dnevne sobe v previsnem delu pogled seže prek ravenske nižine vse do dvorca Javornik. Ponoči, ob kombinaciji luči iz bližnje železarne in mesta Ravne, pogled spominja na nočne razglede v kakšni metropoli, kar daje stavbi imeniten, svetovljanski pridih.

Fotografije: Janez Marolt

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *