Oddaja Ambienti je v desetletju predvajanja dokazala, da nobena dimenzija ni nedosegljiva in da smo ustvarjalci pripravljeni storiti marsikaj, da bi vas popeljali v raznolikost slovenskih domov. Tako smo na lovu za lepimi in unikatnimi prostori šli pod zemljo in v zrak, na morje in preko oceana v Avstralijo. Naleteli smo na skromna bivališča, velika le nekaj kvadratnih metrov, in bili povabljeni v razkošne sobane. Izjemne ambiente smo iskali pri kreativnih samograditeljih in tudi pri Slovencih, ki jih vsi poznamo z glasbenih odrov, športnih prizorišč ali televizijskih zaslonov. Poglejmo si torej šopek najbolj raznolikih objektov, ki so tista prava pika na i naše oddaje.
Začnimo pod zemljo. Ljudje že stoletja gradijo bivališča pod površjem, predvsem zaradi boljšega občutka varnosti, zaščite pred vremenskimi pojavi in varčevanja z energijo. V Slovenskih Goricah sta zemljanko oziroma hobitsko hiško iz naravnih materialov, predvsem lesa, postavila zakonca Kolarič. V njej imata čajnico, zato vedno opojno diši po zeliščih, čaju in tlečih polenih.
Les se s pridom uporablja tudi za gradnjo visoko v zraku – na primer hišk na drevesih in lovskih opazovalnic. Pod Krvavcem, na posestvu Grilčevih, stoji ena takšnih; popolnoma opremljena je za večurno čakanje na srno ali jelena, saj ima posteljo in kopalnico – in to na vsega 10 m2.
Spustimo se nazaj na tla, pravzaprav čisto k morju. Ob izolskem mandraču smo se sprehodili po stanovanju, navdahnjenem z navtiko. Negovi posebnosti sta možnost za privez čolna tik pred vrati, in interjer, ki ga zaznamuje modrina obzorja.
Voda kroji življenje tudi Vladimirju Zinchenku, ki nas je po Piranskem zalivu zapeljal na jahti z enkratnim lesenim interjerjem, ter družini iz Ljubljane. Dolgo časa je sanjala o pribežališču ob morju in si ga pred leti končno privoščila – v obliki zasidranega plavajočega Trimarana, opremljenega z vsemi komunalnimi priključki in udobjem veliko večjih vikendic.
Ambientov ne ustavijo niti meje. Večkrat smo že obiskali sosednjo Istro in se preko ocena odpravili vse do Avstralije. V Grožnjanu smo odkrili prenovljeno staro hišo, v kateri sta lastnika ohranila originalne črne tramove in stene z inovativnim pleskarskim pristopom odela v zlat odtenek. Na avstralski celini ob Gold Coastu pa je zrasla čisto nova vila, ki sta jo v sodelovanju z arhitektom Jaredom Poole-om postavila Slovenka Dina Velikajne Kenins in njen mož Martin. Hiša pooseblja razkošno eleganco, ima kar dve dnevni sobi, lastno kinodvorano in bazen, prejela je tudi vrsto arhitekturnih nagrad.
Če si mnogi ne predstavljajo življenja brez šumenja vode, drugi hrepenijo po bližini gora. Na Veliki Planini smo potrkali na vrata pastirske koče Vetrnice, ki ohranja obliko, kot si jo je že v 60. letih prejšnjega stoletja zamislil arhitekt Vlasto Kopač. Koča je podbita, kar pomeni, da je v njej zelo malo ravnih površin, kljub temu pa so jo z rokodelskim znanjem lokalnih tesarjev opremili tako, da je primerna za sodobno bivanje.
Sicer iz doline, pa vendarle, smo dosegli tudi najvišje ležeči ambient v Sloveniji – Aljažev stolp. Pred 8 leti je bil prepeljan s Triglava v obnovo, pri čemer so s pločevine odstranili kar 18 plasti stare barve, popravili deformiran obod in streho ter pričvrstili razrahljane zakovice. Zdaj spet ves urejen in ponosen pozdravlja planince na gorskem očaku.
Da za udobno življenje človek ne potrebuje veliko kvadratov, smo se prepričali v 18 m2 velikem stanovanju v enem od medvoških blokov. Omejenost prostora, ki je še najbolj spominjala na kamp prikolico, je lastnika pripeljala k domiselnim rešitvam: pohištvo sta dala izdelati po meri ter stavila na belo barvo, ki optično poveča ambient, in lesene poudarke, s katerimi sta vanj vnesla toplino.
Po drugi strani pa razkošje kvadratnih metrov v resnici nikoli ni zares odveč. V Ljubljani smo se sprehajali po kozmopolitskem stanovanju, ki ima samo kopalnico tako veliko kot je garsonjera, njegova dnevna soba pa v dolžini meri kar 20 metrov.
Večino objektov danes gradijo izurjene ekipe mojstrov in gradbena podjetja, vseeno pa se še vedno najdejo tudi primeri samograditeljstva, ki je bilo nekoč precej bolj razširjeno. Denimo hišo v Dobu pri Domžalah sta lastnika postavila skupaj z več kot 30 sorodniki in prijatelji, ki so delu in druženju namenili preko 40 koncev tedna oziroma skupno skoraj 6.000 delovnih ur. In rezultat? Imeniten 130 m2 velik dom z zunanjo teraso in pomožnim objektom.
Glavni gradbeni material je bil v tem primeru les, ki je trajnosten ter zdravju in okolju prijazen, saj zmanjšuje obremenitev ozračja z emisijami CO2. Od ostalih materialov pa pri gradnji stanovanjskih objektov prevladujejo beton, opeka, še vedno je po Sloveniji posejanih tudi precej kamnitih hiš. Nadalje smo spoznavali domovanja iz ilovice, takšna z apnenimi ometi in pokrita s slamnato streho, s katero se ponaša najstarejša hiša na Kozjanskem – Franckina hiša. Ta je nekaj posebnega tudi zaradi opreme, kajti v njej sta novi le postelja in sadežna garnitura, medtem ko je ostalo pohištvo iz druge roke ali reciklirano.
Ja, Ambienti se daleč najraje razgledujmo po zasebnih domovih, naj bodo umirjeni ali barviti, sofisticirani ali eklektični, z zanimivim tlorisom ali presenetljivimi detajli. Mansarde očarajo z dinamiko pod poševno streho in romantiko tramov, prav nič pa za njimi po inovativnosti ne zaostajajo niti domovi, ki jih lastniki uredijo v nekdanjih kleteh, skednjih ali kozolcih. Spomnimo se samo mladega para, ki si je gnezdo ustvaril v garaži oziroma mehanični delavnici. Kdo bi si mislil, da je bil na mestu sedanjega ličnega dnevno-bivalnega prostora nekoč kanal za popravilo avtomobilov?
Ampak občasno se vseeno ustavimo tudi v javnih objektih. Bili smo v že kar nekaj slovenskih vrtcih, zasnovanih tako, da se v njih dobro počutijo najmlajši, in v Gimnaziji Kranj, kjer so s premišljeno umestitvijo osvetlitve poskrbeli za boljše učne pogoje dijakov. V skodle odet veličasten objekt nad Gozdom Martuljkom pa je primer prenove z vizijo butičnega turizma. Lastnik ga je opremil z izbranimi umetniškimi deli ter mojstrovinami slovenskih in tujih oblikovalcev.
V vsakem primeru pa nas navdušujejo prostori, urejeni pod taktirko spretnih arhitektov, ki najdejo rešitve za najbolj nemogoče izzive. Tudi po zaslugi oddaje Ambienti investitorji vse bolje razumejo, da arhitektura ni strošek, temveč dolgoročna vrednost, ki poskrbi za kakovost in presežke. Takšne, v katerih celo strokovne žirije prepoznajo posebno izjemnost in jih nagradijo z najvišjimi priznanji, kot je zlati svinčnik. Na primer alpski hiši nad jezerom Jasna sta eni od nagrajenk. V njuni notranjosti zastane dih ob pogledu na kar 5,30 m dolgo panoramsko okno, ki ponuja nepozabne poglede na drevesne krošnje in Julijske Alpe v ozadju.
Na koncu ne smemo pozabiti niti na ekskluzivne ambiente, na katere smo še posebej ponosni, da smo jih lahko posneli; vanje so nas namreč povabili prepoznavni Slovenci.
- Športni strelec Rajmond Debevec, ki živi v staro-meščanskem stanovanju v središču Ljubljane, nam je na primer razkril, da se največ časa zadržuje v naslonjaču v dnevni sobi, kjer ob srkanju čaja lahko bere ali gleda televizijo.
- Biatlonec Jakov Fak nam je poleg notranjosti doma razkazal še prijetno pokrito teraso, kjer ga zaradi senčil nikoli ne zmotijo radovedni pogledi, nogometaš Marcos Tavares, ki si je stanovanje uredil v več stoletij stari hiši v Mariboru, pa ohranjene starodobne obokane strope, masivne deske na tleh in pred leti obnovljena vrata.
- Košarkar Jaka Lakovič je svojo montažno hišo postavil v isti ulici, kjer živijo njegovi starši. Odlikujeta jo prostoren dnevno-bivalni prostor in vrt, ki ne potrebuje veliko vzdrževanja, medtem ko je nekdanji biatlonski as Klemen Bauer le streljaj od reke Kolpe obnovil zapuščeno belokranjsko domačijo, v kateri je prepoznal turistični potencial.
- Nad Mozirjem smo v novi hiši priljubljene pevke Alye občudovali kamnito steno v dnevnem prostoru in velik steklen lestenec, ki sta ga s partnerjem Luko sestavljala cel mesec, televizijska voditeljica Mojca Mavec pa nam je povedala, da v svojem intimnem prostoru rada ohranja energičnost, ženstvenost in lahkotnost. Tudi zato je eno od sten odela v rdečo barvo.
- Bili smo še pri voditeljici Moniki Tavčar, ki živi v obnovljenem mansardnem stanovanju v 500 let stari škofjeloški hiši, pri podjetnici in zmagovalki kuharske oddaje Sari Rutar, ki ji je bilo zelo pomembno, da sta med prenovo hiše z možem ohranila tudi staro krušno peč, in kuharskem mojstru Binetu Volčiču, ki nas je gostil na svojem posestvu Monstera na Goričkem.
- Prav tako na Goričkem sta svoj dom uredila mojstra plesnih odrov – Gordana Grandošek Whiddon in njen mož Trent, ki sta prisluhnila klicem življenja, prežetega z zemljo, lesom in mirom. Podobno pa je narava poklicala tudi radijskega voditelja Tima Kores Korija. Na Hočkem Pohorju je namreč prenovil star vikend z vlažno teraso in zamašenim dimnikom. Danes je to njegov drugi dom, ki mu ponuja možnost novega začetka, svobode in bivanje blizu gozda.
Številni lastniki so priznali, da so navdih za gradnjo in opremo doma dobili prav v naši oddaji ali pa so zaradi nje celo spremenili načrte in prenovili stavbo, prvotno namenjeno rušenju, s čimer so ohranili kulturno dediščino in izboljšali kakovost bivalnega prostora.
In lahko nam verjamete, da navdihov tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Kakovostni ambienti so povsod okoli nas, zato zlahka obljubimo, da vam bomo predstavili še veliko avtentičnih domov – prepoznavnih, funkcionalnih in čustveno bogatih. Ob katerih boste lahko rekli le »waw«.
