Celovito prenovljena kranjska gimnazija sije v novi luči

Ta v črko U zasnovana šola, ki je zaradi svoje barvne podobe znana tudi kot 'kremšnita', je nedavno doživela korenito prenovo, pri kateri je bil poseben poudarek namenjen aktivaciji neuporabljenih prostorov in menjavi svetil. Vse raziskave namreč kažejo, da se v dobro in pravilno osvetljenih prostorih dijaki lažje učijo, se bolje počutijo, so bolj zbrani, medtem ko zadrževanje v nepravilno in nezadostno osvetljenih prostorih vodi v melanholijo, stres in razdražljivost. Torej svetloba za bistre misli in dobro počutje!

0

Gimnazija Kranj je zabeležena kot ena najstarejših gimnazij v Sloveniji: institucija je bila ustanovljena že v času Ilirskih provinc, leta 1810, stavba, v kateri se nahaja danes, pa je bila po načrtih arhitekta Viljema Trea zgrajena leta 1897. Do danes so jo dvakrat dogradili, najstarejši del stavbe, zgrajen v času Avstro-Ogrske, pa je spomeniško zaščiten.

Ker pa stara stavba ni več zadoščala ne le izobraževalnim standardom, pač pa predvsem zahtevam po večji energijski učinkovitosti in pa dobremu počutju učencev, so se odločili za njeno celovito prenovo. “Vedeli smo, da se moramo prenove lotiti zelo obzirno in pazljivo, zato smo angažirali arhitekte, ki so že imeli reference, kako staro povezati z novim. Potem smo angažirali še spomeniško varstvo, vmes pa prejeli tudi evropska sredstva za energetsko prenovo,” pojasni pomočnik ravnatelja gimnazije, mag. Franc Rozman.

Šola pred prenovo, foto: svet vmes

Hkrati z energetsko sanacijo in prenovo električnih inštalacij so posebno pozornost namenili tudi tako imenovanim prehodnim prostorom – hodnikom, večnamenskim dvoranam ipd. – in jih preobrazili v prostore druženja. Arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat pojasnjujeta: “S tem, da obstoječe, razpadajoče, pozabljene notranje ali zunanje vmesne prostore transformiramo v prostore dogodka, udobja, interakcije, pogajanja, navdušenja in odmika, opozarjamo na pomen vmesne, dvoumne cone v šolski arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega oz. ‘tretjega’, temveč kot bistvena identiteta šolskih prostorov.”

Intervenciji sta bili dve: v historično avlo šole, ki je imela prej zgolj prehodni značaj in bila opremljena z različnimi informacijskimi tablami, ki so kvarile podobo historične stavbe, so umestili klopi, s katerimi lahko gimnazijci zavzamejo prostor hodnika. “Avla se nahaja v historičnem tkivu, zato je bilo pomembno, da je bila intervencija do obstoječega spoštljiva. Zato smo vse nove elemente odmaknili od arhitekture, z njimi pa smo želeli sublimno nakazati letnico ustanovitve inštitucije,” pove arhitektka Ana Kreč. Tako so intervencije oblikovali v obliki številk 1810, ki nastopajo kot klopi, niše in informacijske plošče.

Avla 1810, oblikovanje: svet vmes, foto: Matevž Paternoster

Druga intervencija pa je bila nekoliko večja: eno starejših učilnic, ki je bila do nedavnega uporabljena tudi kot arhiv šole, so povezali s hodnikom, jo odprli proti knjižnici in jo opremili s pohištvenimi elementi, ki v svoji obliki sestavljajo slovensko abecedo. “V teh črkah se skrivajo kotički, kamor se lahko dijaki zatečejo oziroma najdejo svoj prostor za individualno delo ali pa za delo v manjših skupinah. Tukaj gledajo filme, igrajo pikado, poslušajo glasbo … To je prostor, kjer se lahko sprostijo od formata poučevanja ex cathedra, ki je na žalost še vedno primarna oblika poučevanja pri nas.”

Abeceda, dijaška dnevna soba, oblikovanje: svet vmes, foto: Matevž Paternoster

V šoli pa niso pozabili niti na menjavo svetil in zagotavljanje ustrezne svetlobe v učilnicah, ki je za učni proces velikega pomena. Pri tem so bili zelo inovativni, saj so vse učilnice opremili z dinamično LED razsvetljavo, kjer luči samodejno uravnavajo moč in temperaturo svetlobe. “Ko dijaki zjutraj pridejo v šolo, je temperatura svetlobe nekje okoli 3500 kelvinov – nekje med toplo in hladno. Proti poldnevu se svetloba spremeni v hladnejšo, na okoli 4500 kelvinov, proti kasnem popoldnevu pa temperatura svetlobe ponovno pada in postaja toplejša. S tem pomagamo pri koncentraciji – hladnejša svetloba spodbudi dijake k večji vztrajnosti,” pojasni Dimitrij Živec iz podjetja Intra Lighting, ki je v sodelovanju s podjetjem Svetlarna šolo na novo razsvetlilo. Dinamična osvetlitev pa se seveda prilagaja tudi naravnemu osončenju: senzorji, integrirani v luči, zaznavajo, koliko svetlobe prihaja skozi okna, in umetno svetlobo temu prilagodijo. S tem pomagajo pri usklajevanju človekove notranje ure z ritmom dneva in noči. “Razsvetljava tako ni le razsvetljava – uporabnik ima od nje neko dodano vrednost,” razmišljanje o pozitivnih lastnostih, ki jih ima dinamična osvetlitev na uspeh in zdravje posameznika, zaključi sogovornik.

Dinamična osvetlitev učilnic in kabinetov, foto: Ambienti

S svetlobo so tudi poudarili enkratne arhitekturne elemente stare šole – pilastre, oboke, štukature in vence.

Pri prenovi pa ni šlo brez pozitivnih presenečenj. Med prenovo so za sklepnim kamnom našli časovno kapsulo iz leta 1897. Gimnazijci so odkriti kapsuli pridružili še novo, povsem njihovo, v kateri so zabeležili spomin na čas, ko je bila stavba izvrstno prenovljena. “Naša sedanjost je vaša preteklost,” so zapisali v pismu, naslovljenem na svoje naslednike.

Svetila: Intra Lighting, Svetlarna

Interier: svet vmes

Fotografije: Matevž Paternoster, Žan Žnidar, arhiv šole, Ambienti

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *