V svetu, kjer mesta postajajo vse bolj zgoščena, družbene vezi pa krhkejše, hrepenimo po zbliževanju in trajnosti. V tem kontekstu arhitektura postaja več kot le gradnja. Postaja jezik, ki pripoveduje zgodbe o ljudeh, prostoru, času in novih načinih povezovanja.

BIG SEE Architecture & Interior Design Awards 2025 so letos ponovno osvetlili projekte, ki ne le preoblikujejo prostor, temveč tudi navdihujejo in povezujejo. Na festivalu, ki je sredi pomladi potekal v Portorožu, so se zbrali arhitekti, oblikovalci in vizionarji, ki so pokazali, kako lahko premišljena zasnova spreminja svet na subtilen, a globok način.

BIG SEE, sprva regionalna pobuda za promocijo ustvarjalnosti jugovzhodne Evrope, je prerasel v globalno platformo, ki slavi inovacije v arhitekturi, notranjem oblikovanju in drugih kreativnih disciplinah. Nagrade, podeljene na festivalu BIG Architecture 2025, so priznanja izjemnosti in povabilo k razmisleku o tem, kako lahko arhitektura združuje, navdihuje in odgovarja na izzive sodobnega sveta. Letošnji zmagovalci Grand Prix, izbrani med več kot 300 projekti, so dokaz, da lahko arhitektura preseže funkcionalnost in postane umetnost, ki diha z okoljem in skupnostjo.

Arhitektura, ki povezuje

Med nagrajenci izstopajo projekti, ki na edinstven način prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Badhaus v Brixnu, Italija, avtorjev bergmeisterwolf, je primer, kako lahko pozabljen urbani košček postane živahen javni prostor. Z zelenimi terasami in spoštljivim dialogom z obstoječo arhitekturo ta projekt dokazuje, da lahko arhitektura ponovno poveže razdrobljene skupnosti.

Podobno Schloss Ebenzweier v Linzu, Avstrija, avtorjev Kleboth und Dollnig, iz pepela požara ustvarja novo poglavje za internat, ki združuje zgodovinsko dediščino z dinamičnim prostorom za učenje in življenje.

V kategoriji stanovanjskih hiš je House in Toyooka iz Chibe, Japonska, avtorja Hideki Ishii, navdihujoč primer tihe arhitekture. Z bambusovo streho, ki se zlije s pokrajino, in krožno obliko, ki vabi k tišini in zlitju z naravo, ta hiša uči, kako lahko prostor postane meditacija.

Na drugi strani Friskafors Retirement Home na Švedskem, delo Brunnberg & Forshed Arkitektkontor, starejšim ponuja topel, povezan dom blizu narave, kjer arhitektura spodbuja dostojanstvo in veselje.

Infrastruktura kot poezija

Letošnji zmagovalci so pokazali, da tudi infrastruktura in industrijske zgradbe lahko nosijo dušo. Štvanice Footbridge v Pragi, delo AI Praha, je več kot le most – je eleganten in dostopen spoj med bregovoma, ki z inovativnim inženiringom odgovarja na rečne izzive, hkrati pa ohranja toplino in estetiko.

Prav tako Kalyon Karapınar Central Control Building v Turčiji, avtorjev Bilgin Architects, postavlja nov standard za tehnično arhitekturo, ki je hkrati funkcionalna in navdihujoča. Projekt združuje natančno zasnovane krmilne prostore za upravljanje več kot 3,2 milijona panelov največje evropske sončne elektrarne z odprtostjo za izobraževanje, dialog in ozaveščanje, s čimer dokazuje, da lahko tehnična arhitektura služi tako praktičnim potrebam kot družbenemu povezovanju.

Subtilna moč prenove

Prenove, ki spoštujejo zgodovino, a gledajo v prihodnost, so bile prav tako v središču pozornosti. The Mill v La Vilella Baixa, Španija, avtorice Agnès Blanch, je čudovit primer, kako lahko omejitve postanejo priložnost. Z vertikalnim predorom in lebdečim stopniščem, vtkanim v obstoječo strukturo, ta projekt oživlja zapuščeno dediščino in dokazuje, da prava prenova ne briše, temveč vzpostavlja vezi na novo.

Podobno velja za projekt Infiorate di Pietra v italijanskem mestu Spello v Umbriji, pod katerim so podpisani Massimo Berzetta Architetto in sodelavci. Pod 25.000 kvadratnimi metri zgodovinskih ulic Spella so ustvarili 250 kilometrov nove infrastrukture, ki predstavlja most med preteklostjo in modernostjo. Projekt je opomnik, da pravi dizajn pogosto tiči pod površjem, kjer se prepletata spomin in uporabnost.

Prihodnost, ki jo gradimo danes

Med kulturnimi projekti izstopa Seoul Robot & AI Museum, delo MAA – Melike Altınışık Architects, ki s svojo fluidno, futuristično zasnovo ne le prikazuje inovacije, temveč jih pooseblja. Ta muzej je simbol arhitekture, ki ne samo sledi prihodnosti, temveč jo aktivno gradi.

Bazenski kompleks Češča vas v Novem mestu, Slovenija, avtorjev ENOTA, pa z diskretno umestitvijo v krajino in elegantno streho dokazuje, da je lahko javna arhitektura hkrati funkcionalna in spoštljiva do okolja. Cilj arhitektov je bil ohraniti obstoječe prostorske odnose, ne da bi novi objekt vnesel vizualni nemir ali dodatno nasičenost. Zato se nova struktura subtilno prilagaja naravni topografiji in se umešča nizko, da ne prevladuje. Njena diskretna prisotnost je poudarjena z lebdečo streho, ki omogoča, da okoliška krajina vizualno teče čez bazen. Pod to streho so umeščeni vsi spremljevalni prostori in tehnična infrastruktura, medtem ko zasnova zagotavlja višji strop nad bazenom in bolj intimno višino v sprejemnih in garderobnih prostorih. Obodna osvetlitev poudarja lebdenje strehe nad vodo, notranjost pa se odpira širokim pogledom na okoliško naravo, ustvarjajoč spokojno in poglobljeno izkušnjo za obiskovalce.

Arhitektura, ki posluša in navdihuje

Med nagrajenci najdemo tudi Weekendhouse GPW v Mühldorfu na Bavarskem v Nemčiji, avtorjev Robert Maier Architekten. Ta podeželski počitniški objekt prefinjeno uravnoteži tradicijo in modernost, kjer steklene fronte na jugu odpirajo pogled na krajino, lesena obloga pa mehča njegovo prisotnost. Brezstenski prostori v notranjosti vabijo k fluidnemu načinu življenja z ritmom sodobnega oddiha.

V kategoriji izobraževalnih stavb izstopa Antonio Huber Schule v Lindenbergu, Nemčija, delo Baumschlager Hutter Partners. Ta šola za posebno izobraževanje združuje trajnost prefabriciranega lesa. Atriji in svetlobniki podarjajo notranjosti dnevno svetlobo, baldahin pa ustvarja mehke prehode med notranjim in zunanjim.

V industrijskem segmentu je tu še The Mayoral New Warehouse Logistic Center v španski Malagi, avtorjev System Arquitectura. Ta projekt preizprašuje norme arhitekture, ki je hkrati poetična in učinkovita. Tekstilna koža arhitekture mehča svetlobo in volumen, obokana geometrija pa se spoštljivo navezuje na sosednje zgodovinsko skladišče, obenem pa vnaša eleganco in trajnost v svet logistike.