Vsak vrt ima za lastnika poseben pomen in hkrati več vlog. Nekateri na njem pridelujejo domače vrtnine, drugi uživajo v lepoti rastlin, tretji se na njem sprostijo, še posebno ob fizičnem delu. Za marsikoga, ki je imel (ali še ima) bolezenske ali psihične težave, pa ima vrt lahko tudi zdravilno vlogo. Obiskali smo tak vrt in vzbudil nam je občudovanje do gospe, ki ga je ustvarila.
Daša je več let preživela v tujini, v rodno Vrtojbo se je vrnila leta 2017, ko jo je k temu prisilila bolezen. Za njeno domačo hišo se razteza pol hektara veliko zemljišče, kjer sta nekoč rasli pšenica in krompir, del pa zavzemal vinograd. Sprva ni imela moči za večje posege, zato je nasadila le nekaj vrtnic in zelišč, murvo in oljke. Ko si je opomogla, je nekdanjemu kmetijskemu zemljišču namenila vlogo okrasnega vrta. Ilovnato prst je začela izboljševati z dodajanjem humusa, sadila je drevesa, ki so ji najbolj pri srcu med vsemi rastlinami. Tlakovali so dvorišče, izkopali bazen, dodali letno kuhinjo, postavili kamnito mizo za druženje, pridelavi zelenjave namenili nekaj visokih gred. Ne manjka niti majhen vodni motiv; vrt pa ima še eno posebnost: zen vrtiček s peščeno površino, veliko skalo, pahljačastim javorjem, japonsko češnjo in azalejo.
Vsekakor imajo vrtnice glavno vlogo. Lastnica jih izbira glede na obliko rasti in njihovo odpornost, saj ne uporablja kemičnih zaščitnih sredstev, ampak rast podpira z naravnimi pripravki. Pri barvah se je sprva omejila na paleto od bele do rožnate, z leti pa se je opogumila in zdaj je med cvetovi veliko tudi rdečih. S škodljivci se bori na prijazen način: »Uške odženem tako, da grem preprosto z roko prek njih in jih osmukam z veje. Zanimivo je, da se potem ne vrnejo več na isto mesto.«
Kaj vse ji pomenijo vrtnice, je ubesedila takole: »Šla sem v vrtnarijo po vrtnice. Prodajalec mi je pokazal ene od njih, rekoč: Te vrtnice so čudovite, ni jim treba čistiti uvelih cvetov. Rekla sem mu: Joj, to pa ni moj cilj. Moj cilj je, da jih čistim. Ko zjutraj pridem na vrt, vse povoham. To je moja jutranja aromaterapija! Potem očistim vsak cvetek posebej.«
Ključno podporo za svoje zamisli in oblikovanje vrta ima v soprogu Miru. »Moj mož me vedno spodbuja. Med okrevanjem sem imela veliko časa in lahko sem prisluhnila naravi, lahko bi rekli, da sem meditirala. Porajale so se mi različne misli in možu so se zdele lepe, tako da me je prepričal, da sem jih izdala v drobni knjižici z naslovom Trenutki.«
Vrtnicam in drevesom je pridružila izbor cvetočih trajnic. Vedela je, da jim mora izbrati pravo mesto in jih barvno uskladiti. Na vrtu je oblikovala vijugasto pot, jo tlakovala z večjimi ploščami in ob njej posadila trajnice s cvetovi od bele do modre, prek rožnate in malce rumene.
Gospa Daša je s časom okrevala, zdaj vse več dela na vrtu lahko opravi sama. Njen Miro je lepo opisal pomen njenega vrta: »Ta vrt je na nek način zdravilni vrt in hkrati spomenik njenemu okrevanju.«
Fotografije: arhiv lastnikov, Ambienti
