Včasih se dobre zgodbe začnejo povsem naključno. V primeru Vile Jane se je vse skupaj začelo z oglasom, ki ga je družini nekega poletnega dne leta 2018 predlagal Facebookov algoritem. Stara istrska hiša, nekoliko skrita med zaraščenim rastjem in le streljaj od morja, je bila na prvi pogled daleč od popolnosti. A prav v tej neizbrušeni podobi se je skrival njen največji potencial.
Hiša iz leta 1894, umeščena v zgodovinsko tkivo istrske vasi, je ob prvem ogledu razkrivala vse tipične sledi časa: dotrajane kamnite zidove, nizek strop, ozko stopnišče in vlažne prostore, ki so že dolgo čakali na novo poglavje. Kljub temu je prostor premogel nekaj, česar ni mogoče ustvariti na novo – pristnost. In prav ta občutek je postal temelj prenove, ki jo je zasnovala arhitektka Nina Štajner iz biroja NIŠA arhitektura.
Namesto da bi objekt popolnoma preoblikovali, so se odločili spoštovati njegov značaj in merilo vasi. Ohranili so obstoječe gabarite hiše in njeno osnovno podobo, hkrati pa notranjost prilagodili sodobnemu načinu bivanja. Prenova je zato predvsem zgodba o iskanju ravnotežja med starim in novim, med tradicijo in sodobno udobnostjo.
Prvotne ideje so segale od ureditve več apartmajev do ločenih bivalnih enot, a se je na koncu izoblikovala rešitev ene same družinske rezidence. V pritličju danes domuje osrednji bivalni prostor s kuhinjo, jedilnico in dnevnim prostorom, medtem ko sta zgornji etaži namenjeni spalnim prostorom in kopalnicam. Eden ključnih posegov je bilo odpiranje zahodne fasade z večjimi steklenimi površinami, ki notranjost povežejo z vrtom in vanjo pripeljejo obilico naravne svetlobe.
Posebna kvaliteta prenove je prav občutek lahkotnosti, ki ga je hiši kljub razmeroma majhni kvadraturi uspelo ustvariti. Novi elementi so oblikovani sodobno in zadržano, a materiali ostajajo tesno povezani z lokalnim okoljem. Les, kamen in umirjena barvna paleta ustvarjajo topel ambient, ki ga občasno prekinejo modri poudarki – poklon bližini morja in istrski svetlobi.
Interjer se zavestno izogne pretirani rustikalnosti. Namesto tega arhitektura subtilno prepleta istrsko tradicijo z modernimi linijami. Posebej zanimiv je način, kako so v hišo vtkani osebni spomini in družinska dediščina. V mansardi veliko omaro krasi tapeta z motivom idrijske čipke, ki jo je nekoč klekljala lastničina babica. Nočni omarici v spalnici sta del družinske dote, v dnevnem prostoru pa svoje mesto najde tudi lesen stolček, ki ga je izdelal lastničin oče. Takšni detajli prostoru dodajo tisto mehko plast intime, ki je ni mogoče kupiti ali načrtovati.
Pomemben del zgodbe je tudi vrt, ki ga je zasnovala krajinska arhitektka Mojca Smrkolj iz biroja HORTIS. Čeprav razmeroma majhen deluje kot podaljšek hiše. Terase, stopnice in zasaditve se mehko prelivajo med seboj in ustvarjajo različne ambientne kotičke – od sončnih površin za druženje do bolj umaknjenih senčnih prostorov za počitek. Celota deluje organsko, skoraj kot da bi hiša in vrt skupaj rasla že desetletja.
Po letih načrtovanja, usklajevanj in gradbenih posegov je Vila Jana danes predvsem prostor umika. Hiša, ki je bila nekoč zapuščena in skoraj izgubljena, je postala obmorska rezidenca, kamor družina rada pobegne pred hitrim ritmom vsakdana. A kot radi povedo lastniki starih hiš, takšni projekti nikoli niso povsem zaključeni. Z vsako sezono nastajajo nove ideje, novi drobni posegi in novi načini, kako prostor še bolj prilagoditi življenju. Prav zato Vila Jana ne deluje kot dokončan projekt, temveč kot hiša, ki skupaj s svojimi prebivalci še naprej raste.
- Projekt: Vila Jana
- Arhitektura: Nina Štajner, NIŠA arhitektura
- Krajinska arhitektura: Mojca Smrkolj, HORTIS biro
- Lokacija: Istra, Hrvaška
- Površina objekta: približno 100 m²
- Površina vrta: približno 200 m²
- Leto načrtovanja: 2018–2021
- Leto izvedbe: 2018–2025
Fotografije: Anže Vrabl
