Na robu Kranja leži vrt, ki je v minulih desetletjih temeljito spremenil svojo podobo, kar je posledica spremenjene rabe, pa tudi drugačnega pogleda lastnikov na vlogo vrta v domačem okolju. Spremembe so se dogajale postopoma, s pomočjo strokovne sodelavke, ki je prisluhnila željam lastnikov in svoje predloge usklajevala z njunimi potrebami.

Zakonca Toni in Lučka sta osnovne poteze vrta začrtala pred tremi desetletji, ko sta skladno s poslovno dejavnostjo začela urejati okolico Tonijevega doma. Nad nekdanjo delavnico sta si v nadstropju uredila stanovanje; stik z naravo sta sprva dosegla tako, da sta posadila visoka drevesa, ki so s krošnjami segala proti njunim balkonom in terasam.

Krajinska arhitektka Andreja Vučer je del vrta pred hišo, kjer se dvorišča stika z ulico, najprej napolnila z rastlinami. Ta osenčen del so zasadili s pokrovnimi rastlinami, kot so kavkaške spominčice, hoste in zimzelen, ter z grmovnicami, ki uspevajo v senci. Dopolnili so jih z zasaditvami v velikih loncih, namenjenim telohom, šašem in javorjem. Okroglina posod je omehčala pravilne poteze tlakovanega dvorišča. 

Vrt pravzaprav sestavljajo trije deli: omenjeni senčni del pred hišo, ob hiši je poslovno-zasebni del, kjer obiskovalci lahko vidijo del ponudbe vrtnega pohištva, za hišo pa se razteza največji, zasebni del vrta, na katerem je velik zelenjavni vrt, več cvetočih gred s trajnicami in letna kuhinja. Zasebni del je dobil novo obliko in vsebino pred petimi leti, ko je krajinska arhitektka v sodelovanju z Lučko in Tonijem preoblikovala dotlej izključno zelenjavni vrt.

            Zelenjavni vrt je zdaj urejen prav vzorno, s pravilno oblikovanimi gredami, na katerih raste tako rekoč vse, kar zakonca potrebujeta za zdravo hrano. V nasprotju s pričakovanji je vzgoja vrtnin izključno Tonijevo delo. »Kadarkoli se hočem otresti službenih stvari, vedno pridem na vrt. Tudi zato, ker zaupam le zelenjavi, ki zraste doma,« je pojasnil predani vrtnar.

Izkušnje in strokovno znanje so krajinski arhitekti pomagali prisluhniti željam lastnikov tudi pri izboru barv, ki se prelivajo na vrtu skozi letne čase. Tako je znala najti ravnovesje med Tonijevo ljubeznijo do barv in Lučkino zadržanostjo pri njihovem izboru.

Vrt resnično lahko opišemo kot zgleden primer razvoja v soglasju in počasne, usmerjene rasti. Na tak način se lastniki lahko izognejo nenehnemu presajanju in vnosu oziroma umiku rastlin, kar se pogosto dogaja tam, kjer se urejanja vrtov lotijo zagnani ljubitelji.

Fotografije: arhiv lastnikov