Med protokolarnimi posestmi Republike Slovenije sta kar dve na Bledu: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je historična vila ob jezerski obali na res imenitni lokaciji, kakršno si je naročnik izbral pred približno 150 leti. Naročnik je bil Adolf Muhr, nekdanji veleposestnik z Dunaja, arhitekturo pa pripisujejo Franzu mlajšemu Neumannu, ki je zasnoval še dve vili, vse pa je opremil tako, da so se povsem razlikovale druga od druge.
Vila Zlatorog je bila namenjena preživljanju lastnikovega prostega časa. Slogovno bi jo lahko uvrstili v t. i. švicarski slog, za katerega je značilna pretežno lesena, deloma kamnita gradnja objekta s polkni in širokimi ganki. Poleg letoviške je bila Vila Zlatorog hkrati lovska vila, kar odraža simbol zlatoroga na njeni fasadi. Vilo že od daleč prepoznamo po zelenih polknih in okenskih okvirih, ki so to živo barvo dobila pozneje, saj so bila prvotno v naravni barvi lesa.
Vila Zlatorog zdaj služi protokolu oziroma potrebam naše predsednice. Spodnji, kletni del je namenjen pogostitvam in dnevnemu bivanju, medtem ko so preostala nadstropja namenjena bivanju. V vili potekajo manjši sprejemi in podobni dogodki.
Vila Zlatorog, ki je registrirana posvetna stavbna dediščina in del zaščitenega ambienta Bleda, je bila v letih 2013 – 2014 zaradi dotrajanosti ter neustrezne ambientalne in infrastrukturne opremljenosti temeljito rekonstruirana in prenovljena. Pred prenovo je bila vila tako znotraj kot zunaj v črnem lesu in zlasti znotraj zelo temačna.
Posvetliti zunanje lesene dele, vključno z lesenim stavbnim pohištvom in balkoni, ter osvetliti notranjost sta bila med glavnimi cilji prenove, ki jo je zasnovala in vodila arhitektka Vesna Hrvatin. Njeno delo je tudi zasnova notranje arhitekture ter usklajevanje pri restavratorsko-konservatorski obnovi stavbne in premične opreme ter pri projektu nove notranje opreme. Prej s temnim opažem obdani in razdeljeni prostori so se s prenovo vrnili v izvorne velikosti prostorov ter v ometane in beljene stene. Severni steni obeh dvoran sta restavratorsko poslikani z vzorci poslikave, odkritimi med sondiranjem zidov.
Ohranili in restavratorsko obnovili so se glavna vhodna vrata, šamotna keramika pred vhodom in notranjim stopniščem, leseno notranje stopnišče, kakovosten hrastov parket, lončene peči, kakovostna premična oprema ter napisi, reliefi in kip zlatoroga. Obnovila sta se tudi stranska zidana dimnika, ki sta v uporabi za ogrevanje treh restavriranih lončenih peči. Za gibalno ovirane goste je zagotovljena možnost dostopa in uporabe podpritličja z osrednjo jedilnico in toaletnimi prostori.
Podobno kot preostale blejske vile tudi Vilo Zlatorog obdaja njenemu slovesu primeren park, oplemeniten s soliternimi eksoti po zaslugi nekdanjih lastnikov. Park dopolnjujejo še čolnarna, obnovljena ledenica in na novo zgrajena t. i. zemljanka v okviru zgoraj omenjene prenove. V vkopani in ozelenjeni zemljanki so tehnične površine, priključki in sodobna infrastruktura za zagotavljanje energetsko varčnega obratovanja vile Zlatorog. Lesene lamele pročelja zemljanke prispevajo k zmanjšanju prenosa hrupa iz strojnice na dvorišče vile.
Med premično notranjo opremo izstopa veliko likovnih del različnega izvora, ki zdaj spadajo v zbirko Narodne galerije in se podobno kot umetnine v drugih protokolarnih posestih RS selijo iz vile v vilo, skladno s potrebami in dogodki.
Čeprav je vila Zlatorog prehajala skozi roke različnih lastnikov, danes še vedno sije in pritegne pogled kot nekoč.
Fotografije: Matic Kremžar, arhiv JGZ Brdo, arh. Vesna Hrvatin, Domen Košir
