Vila Tomažič

Vrata nam je odprl generalni konzul Republike Slovenije v Trstu, gospod Vojko Volk. Njegov začasni dom je Vila Tomažič, ki ima pomembno zgodovino za nas, Slovence. Kljub temu, da vila stoji v Trstu, je to delček naše domovine, saj kot protokolarni objekt velja za last Republike Slovenije.

0

Vila Tomažič je dobila ime po Josipu Tomažiču, očetu znanega zavednega Slovenca Pinka Tomažiča, katerega ime danes ohranjajo pevski zbor in dve osnovni šoli na Tržaškem.

Vila, del pomembne politične zgodovine

Pinkova starša Josip ‘Pepi’ Tomažič in Ema Colja sta, tako kot mnogi Slovenci, v začetku 20. stoletja prišla v Trst, ona iz Škrbine na Krasu, on z Janeževega Brda v Brkinih. Leta 1914 sta se poročila in si ustvarila družino. Leta 1915 se jima je rodil sin Pino, tri leta kasneje pa še hči Danica. Jože Tomažič je bil uspešen gostinec, ki je nasproti tržaške borce, na osrednjem trgu, vodil svojo gostilno. Leta 1934 je dokončal svojo vilo, kjer je kot zaveden Slovenec z zavedno družino živel v času najhujšega fašizma.

Družino so v tem obdobju zaznamovale številne tragedije. Že kmalu po začetku druge svetovne vojne so fašisti ustrelili Pinka, tri leta pozneje pa so neznanci ubili še sestro Danico in njenega moža Stanka Vuka. Tudi oče Josip Tomažič je žrtev vojne, tik pred njenim koncem.

Po smrti vdove Eme Tomažič je vilo odkupila Republika Slovenija in jo pred desetimi leti obnovila ter namenila za rezidenco konzulata v Trstu.

Vila pred prenovo

Obnovo so zaupali tržaškemu arhitektu slovenskega rodu, gospodu Marinu Kokorovcu, ki je hišo našel v popolnem razdejanju. “Vanjo je bilo vlomljeno, notri so živeli brezdomci in jo počasi uničevali,” nam razloži. Obnova je z načrtovanjem vred trajala dve leti in se je končala leta 2008.

Spoštljiva obnova med zgodovino in uporabnostjo

Že ko se povzpnemo v vežo, nas najprej očara zanimiv vzorec originalnega tlaka, ki so ga med prenovo skrbno restavrirali. V pritličju se nahaja sprejemnica, v kateri generalni konzul preživi del svojega prostega časa. V jedilnici najdemo mizo, ki lahko gosti kar ducat jedi, služi pa ji manjša kuhinja. Po elegantnem kamnitem stopnišči se povzpnemo v prvo nadstropje, kjer je več apartmajev.

Konzul pa nam zaupa svoj najljubši kotiček hiše, kjer preživi največ popoldnevov in večerov: “Na strehi je majhna terasa, ki sicer ni videti zelo uporabna, ampak od tod je pogled na sončni zahod nad Tržaškim zalivom najlepši, tam se lahko človek ukvarja sam s seboj in razmišlja o vsakovrstnih stvareh, ki niso povezane zgolj s službo.”

A vila Tomažič ponuja še drugo možnost uživanja na prostem: senčno teraso, na kateri lahko gostje uživajo v senci pod cvetočo glicinijo. Med obnovo vile so obstoječe rastlinje ohranili, kolikor je bilo mogoče. Za vilo se dviga visoka lipa, ki naj bi jo je posadil sam Pinko Tomažič, zato ji pravijo Pinkova lipa.

Najbolj spiritualen del hiše pa je klet, kjer se nahajata dva bunkerja. Iz enega je bilo iz hiše možno pobegniti na ulico, če bi vanjo slučajno vdrla policija, drugi pa je bil namenjen skrivanju odprto antifašistične družine.

Vila Tomažič torej v sebi skriva marsikaj, česar ne bomo nikoli dokončno razkrili, tako bogata je njena zgodba. Danes, obnovljena in osmišljena, predstavlja ugleden arhitekturni dosežek tiste dobe in pomnik slovenstva na Tržaškem.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *