Med protokolarnimi objekti v Sloveniji je verjetno poleg dvorca Brdo najbolj znana Vila Bled. V njeni poldrugo stoletje dolgi zgodovini ne manjka aristokracije, diplomacije, kraljev in kraljic ter svetovno znanih voditeljev; pa tudi ne sprememb lastništva. Protokolarno vlogo je dobila že v zgodnjih tridesetih prejšnjega stoletja, še bolj pa takoj po drugi svetovni vojni in jo obdržala vse do danes.
Vila Bled na svojem uglednem mestu ob obali Blejskega jezera pravzaprav predstavlja zamenjavo nekdanjega dvorca kneza Windischgraetza, enega od bogatih Dunajčanov, ki so si v 19. stoletju zgradili vile v priznanem zdraviliškem in turističnem kraju. Pozneje je dvorec prešel v last takrat jugoslovanskega kralja Aleksandra Karađorđevića, ki ga je nameraval povečati, da bi ustrezal njegovim potrebam. Gradnja se je začela pred nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, po svojih načrtih so jo med vojno nadaljevali nemški okupatorji, a je niso dokončali.
Ključna sprememba je nastopila leta 1945, ko je nedokončana vila z nacionalizacijo prešla v last SFRJ. Nova oblast jo je namenila protokolarni rabi. In tu se znova pojavi ime arhitekta, s katerim smo se pri protokolarnih objektih že srečali: Vinko Glanz. Ta Plečnikov učenec je dobil nalogo, naj dokonča obsežno stavbo. V uresničitvi Glanzevih načrtov prepoznamo slog njegovega učitelja. Uporabil je tudi manjši ostanek začete gradnje novega dvorca, ki ga je jugoslovanski kralj naročil arhitektu Jožetu Plečniku, a se je gradnja ustavila ob kraljevi smrti 1934. Od tistih načrtov so namreč ostali samo trije slopi, ki danes predstavljajo podstavek privlačne kavarne Belvedere. Poleg slopov je ostal tudi polkrožni arkadni hodnik, ki višinsko povezuje več nivojev tega lokala z izjemnim pogledom na jezero. Plečnikov vpliv prepoznamo tudi na številnih kosih notranje opreme, kot so svetila, drobni inventar, pepelniki, stebri, ograje in drugo.
Gradnja nove vile po Glanzevih zamislih je potekala izjemno hitro, tako da so Vilo Bled slovesno odprli že leta 1948. Politično priljubljeni arhitekt Glanz je stavbi vtisnil novo podobo: skoraj ravno streho, kolosalne stebre, krožni balkon in monumentalni vhod. V notranjosti so nastali prostori, kot so koncertna dvorana, avla in jedilnica. Pri načrtovanju notranje opreme je pomagal arhitekt Marjan Tepina, prav tako iz Plečnikove šole.
Notranjost krasi freska Slavka Pengova – prikaz osvobodilnega boja in povojnega preporoda. Vila je dobila tudi izvirno pohištvo, del katerega je oblikoval celo politik Ivan Maček, po poklicu izučen tesar. Posestvo Vile Bled meri štiri hektare, kar je predstavljalo veliko območje za varovanje pomembnih osebnosti, še posebno tedanjega predsednika Tita, zato so posest ogradili z visokim kamnitim zidom.
Vila Bled je v prejšnji državi predstavljala kraj obiskov in srečanj številnih pomembnih osebnosti takratnega časa. Po Titovi smrti leta 1980 je vila samevala. Sprva so jo preuredili v hotel, sledile so menjave lastništva, dokler ni upravljanja leta 2011 dokončno prevzel protokol Republike Slovenije. Danes je Vila Bled odprta za javnost in predstavlja butični hotel s pestro paleto sob in apartmajev, elegantno opremljenih v slogu petdesetih let prejšnjega stoletja.
Fotografije: Matic Kremžar, arhiv JGZ Brdo, Domen Košir
