Vsako poletje, od prvega vklopa klimatske naprave dalje, se v številnih domovih in pisarnah ponovi isti prizor. Nekomu je vroče, drugega zebe. Nekdo želi temperaturo znižati še za dve stopinji, drugi tarna, da mu piha v vrat, tretji prisega, da se ob klimatski napravi vedno prehladi.
Kljub različnim subjektivnim občutkom pa stroka glede ene stvari ostaja precej enotna: pretirano ohlajanje prostorov ni prijetnejše, bolj zdravo ali bolj varčno. Nasprotno – pogosto povzroči več neugodja in višje stroške. Na kakšno temperaturo torej nastaviti klimatsko napravo, da bomo vsi zadovoljni?
Največje udobje ni pri najnižji temperaturi
Človeško telo se počuti najbolje, ko prehod med zunanjim in notranjim okoljem ni preveč izrazit. Če se iz 35-stopinjske vročine preselimo v prostor, ohlajen na 21 stopinj, telo doživi velik temperaturni šok, ki lahko vodi v občutek mraza, suhe oči, glavobol ali napetost v mišicah.
Prav zato številni strokovnjaki priporočajo, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne presega 8 stopinj. V praksi to pomeni, da je v večini domov primerna nastavitev termostata med 24 in 26 °C. Končna nastavitev je seveda odvisna od lege stanovanja, izolacije in osebnega občutka, a cilj naj bo prijetno in stabilno bivalno okolje, ne pa hlajenje telesa.
Ena stopinja se pozna tudi na računu
Morda se zdi razlika med 24 in 23 stopinjami zanemarljiva, a klimatska naprava jo občuti precej bolj kot mi. Energetski strokovnjaki ocenjujejo, da lahko znižanje temperature za eno samo stopinjo poveča porabo energije za približno 7 odstotkov, saj mora naprava premagovati večjo temperaturno razliko med zunanjostjo in notranjostjo. Zanimivo je tudi, da nastavitev na 18 stopinj prostora ne ohladi hitreje kot nastavitev na 24 stopinj. Naprava deluje z enako močjo, le dlje časa.
Stabilno delovanje je učinkovitejše
Ena pogostih napak je nenehno prilagajanje temperature ali izklapljanje naprave, ko se nam zazdi, da je dovolj hladno. V praksi je običajno učinkoviteje, da klima deluje enakomerno in ohranja stabilno temperaturo. S tem se izognemo temperaturnim nihanjem in dodatnim obremenitvam, ki nastanejo ob ponovnem ohlajanju prostorov.
Včasih klima ni dovolj
Na občutek ugodja ne vpliva le temperatura. Pomembni so tudi gibanje zraka, vlaga in temperatura površin okoli nas. Zato so lahko drugi ukrepi, kot so spuščene rolete, zunanja senčila ali nočno zračenje (ki odvaja vlago in ohladi tudi stene, tla in pohištvo) bolj učinkoviti kot pa klimatska naprava.
Pri večjih prostorih pomaga stropni ventilator, ki zrak razporedi bolj enakomerno. Čeprav prostora ne hladi, izboljša občutek svežine, zato lahko klimatsko napravo brez izgube udobja nastavite za stopinjo ali dve višje. Če vam je pri višjih nastavitvah še vedno vroče, se splača razmisliti tudi o tem, kako ohladiti sebe, ne da bi pri tem podhlajali celoten dom. Lahka oblačila iz naravnih materialov, zadostna hidracija in hladen tuš so pogosto učinkovitejši (in varčnejši) od dodatnega zniževanja temperature v prostoru.
Nekaj preprostih navad za prijetnejše poletje
Redno čistite filtre klimatske naprave, saj s tem izboljšate njeno učinkovitost in kakovost zraka v prostoru. Temperaturo nastavite enkrat in je ne spreminjajte vsakih nekaj ur. V vročinskih valovih klimatsko napravo kombinirajte z ventilatorjem, prostore čez dan senčite, ponoči pa izkoristite hladnejši zrak za zračenje. Tako bodo zadovoljni tako vaša denarnica kot tudi ljudje, s katerimi si delite isti termostat.
Fotografije: Shutterstock
