Poleti veliko časa preživimo na svojem vrtu, zato nas hitro premamijo zalivalka, škarje, grablje ali kosilnica. Ne glede na to, ali gre za strast do vrtnarjenja, skrb za urejeno okolico ali le kratkočasenje, bi bilo včasih pametneje poseči po dobri knjigi, križanki ali balinčkih. Rastline v suši in pripeki namreč potrebujejo drugačno skrb, zato lahko vrt poleti pustimo nekoliko počivati.
Kosilnico za nekaj časa pospravimo
Kratko pokošena trata je videti urejena, vendar pripeki izpostavljena tla hitreje izgubljajo vodo. Višje travne bilke tla zasenčijo, zato se počasneje izsušujejo, korenine pa imajo boljše pogoje za rast. Poleti naj bo trata zato nekoliko višja kot običajno, tudi košnja naj bo redkejša. Če vas moti videz divje zelenice ali kosite predvsem zaradi preprečevanja razraščanja plevela, višino košnje nekoliko povečajte.
Z zalivanjem lahko počakamo
Kratko vsakodnevno zalivanje navlaži predvsem zgornjo plast zemlje. Rastline se temu prilagodijo s plitkejšim koreninskim sistemom, ki je bolj občutljiv na izsušitev. Če tla in rastlina to dopuščajo, zalivajmo redkeje in temeljiteje, da voda prodre globlje v tla. Pred zalivanjem preverimo vlažnost zemlje nekaj centimetrov pod površino. Če je tam še vlažna, lahko zalivanje počaka.
Ne zalivamo na zalogo
V vročini se zdi smiselno, da v podstavku pod lončnico pustimo nekaj vode za pozneje. Toda stalno namakanje korenin lahko povzroči njihovo gnitje, zastajajoča voda pa je v toplem vremenu tudi primerno okolje za razvoj komarjev. Po zalivanju počakajmo, da odvečna voda odteče, nato pa podstavke izpraznimo. Če rastlina potrebuje več vlage, ji jo raje zagotovimo z ustreznim substratom, večjim loncem ali zastirko na površini zemlje.
Škarje naj počakajo na primernejši čas
V vročini so lahko listi čez dan povešeni, čeprav rastlini ne primanjkuje nujno vode. To je lahko naraven odziv na povečano izhlapevanje, s katerim rastlina zmanjša izgubo vode skozi liste. Z večjim obrezovanjem zato počakajmo na primernejši čas, pri posameznih vrstah pa preverimo, kdaj je zanje najboljši termin. Če je rastlina videti ovenela, najprej preverimo tla in jo opazujmo tudi zjutraj. Takrat lažje ocenimo, ali gre za pomanjkanje vode ali odziv na vročino.
Tudi suho listje ima svoje prednosti
Na gredicah ni treba odstranjevati vsega, kar je videti suho ali nekoliko neurejeno. Rastlinski ostanki lahko ščitijo tla pred neposrednim soncem, organska zastirka pa pomaga zadrževati vlago in zmanjšuje temperaturna nihanja v tleh. Odstranimo obolele dele rastlin, pri preostalem pa si lahko poleti privoščimo nekoliko bolj sproščen pristop. Cvetlična greda ni nič manj zdrava, če ni ves čas brezhibno pospravljena.
Z gnojenjem počakajmo
Gnojenje spodbuja rast, za katero rastlina potrebuje dovolj vode. Če je v obdobju vročine in suše že pod stresom, ji lahko z dodatnim gnojenjem bolj škodimo kot pomagamo. Višja koncentracija hranilnih soli v tleh lahko ob pomanjkanju vode dodatno obremeni korenine. Z rednim gnojenjem zato počakajmo do primernejših razmer, razen pri rastlinah s specifičnimi potrebami. Pri večini vrtnih rastlin je poleti pomembnejše ustrezno zalivanje kot dodajanje novih hranil.
Poleti lahko vrtu namenimo tudi malo manj časa
Najboljši poletni vrt ni nujno tisti, ki zahteva največ pozornosti. Če nekoliko dvignemo višino košnje, zalivamo globlje, zaščitimo tla in z večjimi posegi počakamo na primernejši čas, bodo rastline lažje prenašale vročino, mi pa bomo imeli manj dela. Nekatera opravila lahko brez slabe vesti počakajo do konca poletja.
Fotografije: Shutterstock
