Drevesa za naravno senco na vrtu

Proti sončni pripeki na vrtu se lahko borite na različne načine. Z izgradnjo nadstreška, postavitvijo pergole, namestitvijo sončnih jader ali z zasaditvijo dreves. Ta imajo pred umetnimi senčnimi strukturami številne prednosti, saj nudijo naravno senco brez učinka tople grede, dajejo vrtu strukturo, skrbijo za kisik in varujejo pred radovednimi pogledi.

Foto: Pexels

Senca, ki jo nudijo drevesa, je za človeka zelo blagodejna in hkrati predstavlja poceni rešitev senčenja na dolgi rok. Vseeno pa si velja, še preden se na vrat na nos odpeljete v prvo drevesnico, vzeti nekaj trenutkov za razmislek in načrt. Treba je namreč vedeti, da se vsako drevo obnaša drugače in je v nasprotju z umetnimi senčnicami, ki jih načrtujemo točno glede na dani prostor, njegova rast lahko nepredvidljiva, enako je s koreninskim sistemom, ki ga imate težko pod nadzorom. Vprašajte se vsaj naslednje:

  • Vrsta drevesa: Bo v vaš vrt bolje posaditi iglavce ali listavce. Morda namesto dreves raje grme?
  • Končna višina: Kakšna je predvidena višina želenega drevesa in koliko prostora potrebuje za koreninski sistem?
  • Mesto zasaditve: Ali zemlja in mesto zasaditve (sonce, polsenca, senca …) ustreza želenemu drevesu?
  • Bližina hiše: Bo drevo v prihodnosti nudili senco terasi? V tem primeru bo verjetno najboljša izbira listavec, saj bo čez poletje nudil senco, pozimi pa zaradi odpadlih listov prepuščal več svetlobe do hiše.
  • Odmik od meje: Kako bo drevo vplivalo na sosede? Bo zaradi zasaditve sosednja parcela bolj senčna? Kam bodo jeseni odpadali listi?
Foto: Craig McLachlan, Unsplash

Hitro rastoča drevesa in grmičevje za večje vrtove

Običajno traja več let, preden drevo zraste do te mere, da na vrtu lahko nadomesti senčnik, so pa tudi izjeme. Nekatere hitrorastoča drevesa in dekorativni grmi lahko že v eni sezoni ali dveh nudijo precej sence, istočasno pa vas razvajajo celo s svojimi cvetovi. Mednje na primer sodijo naslednji:

Črni bezeg

Že v nekaj letih lahko črni bezeg zraste v širok, košat grm s previsno krošnjo, ki vas obdari s senco, izrazito dišečimi cvetovi in slastnimi bezgovimi jagodami.

  • Velikost: do 7 m
  • Letni prirast: 70 do 120 cm
  • Zahteve: dobro uspeva na globokih humoznih tleh z veliko dušika. Rad ima zmerno vlažna in vlažna rastišča na polnem soncu ali v polsenci. 
  • Cvetovi: maja in junija
Foto: Pixabay

Forzicija

Ta hitro rastoči grm z močno previsno krošnjo je v polnem razcvetu zgodaj spomladi.

  • Višina: 2 do 3 m
  • Letni prirast: 30 do 50 cm
  • Zahteve: najbolje uspeva na sončni legi z dobro odcedno kislo zemljo.
  • Cvetovi: od sredine marca dalje
Foto: Pixabay

Hortenzija z belimi cvetovi

Hitrorastoč listopaden grm s pokončno rastjo cveti v drugi polovici poletja do pozne jeseni. Cvetovi so beli in sterilni, na jesen se začno barvati v rožnato. Listi so zelena barve, ovalne oblike in nazobčani.

  • Višina: 2 do 4 m
  • Letni prirast: 25 do 50 cm
  • Zahteve: potrebuje vlažna, propustna tla ter delno sočno ali sončno lego. Zasaja se v skupinah.
  • Cvetovi: od julija naprej
Foto: Pexels

Nepravi jasmin

Nepravi jasmin je listopadni večinoma poleti cvetoči grm. Cvetovi beli ali bledo rožnati, medtem ko se listi jeseni obarvajo rumeno ali rumeno zeleno. Uporablja se kot javno zelenje, v mestnih jedrih, na otroških igriščih, v parkih, na parkiriščih, kot živa meja in tudi na vrtovih za senčenje.

  • Višina: 3 do 4 m
  • Letni prirast: 30 do 50 cm
  • Zahteve: potrebuje sončno ali polsenčno lego ter rahlo kisla do močno alkalna tla.
  • Cvetovi: od maja ali junija naprej  
Foto: Pixabay

Platana

Platana potrebuje veliko prostora. S svojo visoko obokano krošnjo, ki je lahko široka tudi do 20 metrov, že po kratkem času rasti ponuja dovolj sence.

  • Višina: do 30 m
  • Letni prirast: 50 cm
  • Zahteve: sončna lega ter zmerno kisla, peščena ali ilovnata tla.
Foto: Pixabay

Cigarovec

Drevo, ki izvira iz severne Amerike in je posebno zaradi svojih visečih valjastih strokov, se že po kratkem času lahko pohvali z 8 do 12 metrov široko krošnjo. Tudi zato se na vrtovih zasajajo le posamezne rastline.

  • Višina: so 18 m
  • Letni prirast: 30 do 50 cm
  • Zahteve: najbolje uspeva v vročih poletjih in na sončnih rastiščih. Sadi se ga v rodovitno, dobro odcedno zemljo.
Foto: Pixabay

Jerebika

Jerebika je drevo, ki hkrati nudi senco, čebeljo pašo in užitne plodove. Raste hitro, je večdebelno in prava izbira za trajnostne vrtnarje.

  • Višina: do 15 m
  • Letni prirast: 30 do 70 cm
  • Zahteve: potrebujejo sončno ali pol senčno lego in dobro odcedna, vendar dovolj vlažna tla.
Foto: Pixabay

Modra atlaška cedra

Za ustvarjanje naravne sence so primerni tudi iglavci. Priporočamo hitro rastočo atlaško cedro, ki uspeva skorajda povsod in lahko doseže širino od 6 do 8 metrov.

  • Višina: 10 do 20 m
  • Letni prirast: 30 do 50 cm
  • Zahteve: trpežno, dolgo živeče drevo, ki dobro prenaša mestno okolje, mraz, vročino in sušo. Uspeva na apnenčastih pa tudi na peščenih tleh.
Foto: Pixabay

Rdeči bor

Ta iglavec na začetku tvori vitko, stožčasto krošnjo, ki z leti raste kot dežnik. Dokler ima dovolj svetlobe, je zelo samozadosten.

  • Višina: 15 do 30 m
  • Letni prirast: 40 do 50 cm
  • Zahteve: uspeva od morja do nadmorske višine 2100 m. Ustrezajo mu predvsem kisla tla, uspeva pa tudi na suhih bazičnih tleh.
Foto: Pixabay

Senčnata drevesa za majhne vrtove

Kaj pa če je vaš vrt manjši ter za zgoraj naštete grmovnice in drevesa ni dovolj prostora? V tem primeru obstaja tudi nekaj hitrorastočih »pritlikavih« sort z ravno tako odlično sposobnostjo senčenja. Mednje na primer uvrščamo močvirski hrast ali kroglasti ostrolistni javor, ki oba tvorita kroglasto krošnjo in zrasteta največ 4 metre visoko. To pomeni, da ju lahko brez težav posadite tudi v bližini terase ali celo v vedro.

Foto: Pixabay

Pravilna nega

Večina predstavljenih dreves je relativno nezahtevna za negovanje, potrebovala bodo le redno preskrbo z vodo in občasno gnojenje, če njihovo rast želite pospešiti. Gnoj iz kopriv recimo daje drevesom obilo dušika, kalija in silicijevega dioksida ter ga lahko pripravite sami. Napolnite 10 do 15-litrsko plastično vedro do polovice s sesekljanimi koprivami. Prilijte deževnico in pokrito pustite v senci stati tri dni. Precejeno tekočino nato uporabljajte kot gnojilo, in sicer razredčeno z vodo v razmerju 1:10.

Pa še to: Kadar bi drevo radi ukrotili, ker se je bodisi preveč razraslo ali se bojite, da se to utegne kmalu zgoditi, ga redno obrezujte. S tem boste tudi širino krošnje postopoma prilagodili razmeram na vrtu.

Foto: Pexels
Prejšnji članekRazgibajte prostore z ubranimi vzorci
Naslednji članekZa boljši poletni spanec: popolno zatemnjena spalnica brez komarjev
blank
Novinarka in prevajalka, v prostem času pa športnica in knjižni molj. Stalno je na lovu za novostmi s področja bivanja, pri čemer jo najbolj navdušujejo kombinacije naravnih materialov in modernih tehnologij. Če bi morala izbrati en sam kos pohištva, ki bi ga lahko vzela s seboj na neobljudeni otok, bi bil to knjižni regal.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *