September je čas novih urnikov, zavijanja zvezkov in vračanja v ustaljeni ritem. Starši pogosto poskrbimo, da ima otrok dobro pisalno mizo, primeren stol, kakovostno svetlobo in čim manj motenj med učenjem. Toda pri urejanju idealnega kotička za šolsko delo pogosto pozabimo na nekaj, česar ne vidimo ‒ zrak.
Otrok lahko sedi za ergonomsko pisalno mizo in dela v lepo opremljeni sobi, vendar se lahko njegova sposobnost zbranosti in učenja začne zmanjševati, če v prostoru primanjkuje svežega zraka. Ta je eden od pomembnih, čeprav pogosto nevidnih elementov zdravega in prijetnega bivalnega okolja.
Otroci preživijo v notranjosti veliko časa
Ko se začne šolsko leto, se spremeni otrokov vsakdan. Po pouku sledijo domače naloge, učenje, branje, delo za računalnikom in priprava na naslednji dan. V svoji sobi šolar preživi več ur zapored – nato pa v istem prostoru morda igra še videoigre s prijatelji, posluša glasbo in ne nazadnje spi. V tem času se zrak lahko zelo osiromaši, in sicer ne samo zaradi dihanja, saj nanj vplivajo tudi gradbeni materiali, pohištvo, čistila, tobačni dim in drugi viri onesnaževal. Če je otroška soba manjša in dobro zatesnjena, vrata in okna pa so več ur zaprta, se težava še stopnjuje in lahko vpliva tudi na počutje.
Kaj se zgodi, ko v sobi zmanjka svežega zraka?
Med dihanjem vsi izločamo ogljikov dioksid oziroma CO₂. V prostoru, kjer ni dovolj izmenjave zraka, njegova koncentracija postopoma narašča, na kar opozarjajo zatohlost, zaspanost, občutek utrujenosti, glavobol, težja zbranost ali preprosto občutek, da je v prostoru »težak zrak«. Raziskave kažejo, da so višje koncentracije CO₂ v otroških sobah povezane s slabšo uspešnostjo pri šolskem delu, manjšo natančnostjo in več izostanki od pouka. V eni od njih so celo izmerili, da lahko šolska uspešnost (zlasti pri reševanju zahtevnih nalog) pade tudi za 12 odstotkov ali več.
Seveda ni mogoče vsake slabe ocene pripisati samo zraku, saj na to vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so spanec, prehrana, stres, temperatura, hrup, svetloba in številni drugi, je pa kakovost zraka eden tistih elementov, na katerega lahko vplivamo z razmeroma preprostimi ukrepi.
Vonj ni dovolj: kako sploh vemo, kakšen zrak diha otrok?
Težava pri kakovosti zraka je v tem, da je ne moremo zanesljivo oceniti samo s čutili. Na zatohlost se lahko navadimo, prav tako zrak z visoko koncentracijo CO2 nima izrazitega vonja. To pomeni, da lahko otrok v prostoru sedi več ur, mi pa imamo občutek, da je vse v redu. Zato postajajo vse bolj uporabni senzorji za spremljanje kakovosti zraka. Za otroško sobo je lahko posebej zanimiv CO2-merilnik, ki nam pokaže, kako se kakovost zraka spreminja čez dan in ponoči. Pri izbiri naprave je smiselno preveriti tudi, ali meri:
- temperaturo, saj previsoka temperatura prav tako vpliva na počutje in spanec;
- relativno vlažnost, ker lahko previsoka vlaga poveča tveganje za kondenz in nastanek plesni;
- PM2,5 oziroma drobne delce, zlasti če živimo v okolju z več prometa ali drugimi zunanjimi viri onesnaženja;
- VOC oziroma hlapne organske spojine, ki jih lahko oddajajo pohištvo, barve, premazi, čistila in drugi izdelki.
Kako pravilno prezračujemo otroško sobo?
Če nimamo mehanskega prezračevanja, je prvi in najbolj preprost ukrep odpiranje oken. Pomembno je predvsem, da ne čakamo, da je prostor že napolnjen z zatohlostjo. Otroško sobo je smiselno prezračiti pred začetkom pisanja domačih nalog, med daljšim učenjem in pred spanjem. Posebej učinkovito je kratkotrajno in intenzivno prezračevanje, pri katerem za nekaj minut na široko odpremo okna in omogočimo hitro izmenjavo zraka.
Pozimi je tak način praviloma boljši kot dolgotrajno priprto okno, saj se tako zrak hitreje zamenja, stene in pohištvo pa se manj ohladijo. Pomaga tudi prepih, če ga lahko ustvarimo varno in brez nevarnosti za otroka. A pri tem hitro naletimo na praktično težavo: koliko družin res prezrači otroško sobo vsakič, ko bi bilo to potrebno? Ko smo v službi, v šoli ali na poti, ne moremo odpirati oken. Med učenjem lahko na prezračevanje preprosto pozabimo. Ponoči pa marsikdo oken zaradi varnosti in hrupa ne želi puščati odprtih. In tu se pokaže glavna omejitev ročnega prezračevanja: učinkovito je le takrat, ko ga dejansko izvajamo.
Odprto okno prinaša svež zrak, a tudi nekaj neželenega
Naravno prezračevanje skozi okna je odvisno od vremena, temperature, vetra in navad stanovalcev. Pozimi lahko z odpiranjem oken v prostor spustimo hladen zrak in povečamo toplotne izgube. Če živimo ob prometni cesti ali na območju z večjo onesnaženostjo zraka, lahko skupaj s svežim zrakom v prostor vstopajo tudi drobni delci in drugi onesnaževalci. Spomladi in poleti so lahko težava cvetni prah in žuželke. V mestnem okolju so lahko težava še prometni hrup in drugi zunanji vplivi. Poleg tega odprto okno ne zagotavlja stalnega in nadzorovanega pretoka zraka. En dan je izmenjava zraka zaradi vetra zelo intenzivna, naslednji dan skoraj ne obstaja. Zato sodobne energijsko učinkovite stavbe vse pogosteje uporabljajo mehansko prezračevanje z vračanjem toplote oziroma rekuperacijo.
Svež zrak tudi takrat, ko so okna zaprta
Pri mehanskem prezračevanju z rekuperacijo se izrabljen zrak nadzorovano odvaja, svež zrak pa dovaja v prostor. Pri tem se lahko velik del energije iz odvodnega zraka prenese na zrak, ki prihaja od zunaj. Tako lahko prostor prezračujemo tudi pozimi, ne da bi morali vsakič na stežaj odpreti okno in spustiti v sobo hladen zrak. Za otroške sobe je to še posebej zanimivo, saj gre za prostore, kjer potrebujemo svež zrak predvsem takrat, ko okna pogosto ostanejo zaprta: med učenjem, delom za računalnikom in predvsem ponoči.
LUNOS: decentralizirano prezračevanje za spalnice in otroške sobe
Ena od rešitev za stalno in nadzorovano prezračevanje so decentralizirani sistemi z rekuperacijo, kakršne razvija LUNOS. Zanimivi so tako za novogradnje kot za prenove, saj pri decentralizirani izvedbi ni nujno potrebno razvejano omrežje prezračevalnih kanalov po celotni hiši ali stanovanju. Prednosti LUNOS-ovih sistemov z rekuperacijo, ki so posebej primerni za dnevne prostore, spalnice in otroške sobe, so številne:
- Stalna izmenjava zraka. Otrok med učenjem ali spanjem ni odvisen od tega, ali se bo nekdo spomnil odpreti okno.
- Manj toplotnih izgub. Svež zrak lahko vstopa v prostor ob vračanju toplote iz odvodnega zraka, kar je posebej pomembno v hladnejšem delu leta. LUNOS pri sistemu e² navaja do 90-odstotno raven rekuperacije energije, celotni sistemi pa lahko glede na izvedbo dosegajo tudi višje vrednosti prenosa energije.
- Tiho delovanje. Pri spalnici ali otroški sobi je raven hrupa seveda ključna. LUNOS e² je zasnovan za uporabo v dnevnih sobah in spalnicah, na voljo pa so tudi izvedbe, pri katerih je poudarek na dodatni zvočni izolaciji, kot sta e²60 in Nexxt.
- Primerna rešitev tudi za prenove. Ker gre za decentraliziran pristop, je mogoče sistem načrtovati tudi tam, kjer bi bila vgradnja klasičnega centralnega sistema zaradi obsežnih posegov v objekt zahtevnejša.
Pri izbiri konkretnega sistema je seveda treba upoštevati velikost prostora, število uporabnikov, zasnovo stanovanja ali hiše, kakovost stavbnega ovoja in druge posebnosti objekta. Zato je smiselno prezračevanje načrtovati kot sistem in ne zgolj kot posamezno napravo v eni sobi.
Dobra otroška soba ni samo lepo opremljena
Ko urejamo otroško sobo, veliko časa namenimo barvam, pohištvu, ergonomiji in osvetlitvi. To je razumljivo: vse to vidimo in lahko otipamo. Zrak pa ostaja neviden. Toda otrok ga med učenjem, igro in spanjem vdihne na tisoče litrov. Če želimo ustvariti okolje, v katerem se bo dobro počutil, spal in lažje osredotočil na učenje, je zato smiselno razmišljati tudi o tem, kako kakovosten je zrak, ki ga diha. S prezračevalnimi sistemi LUNOS bo imel svežega zraka neprestano v izobilju in s tem tudi manj izgovorov za pomanjkanje zbranosti in slabe ocene.
Fotografije: Shutterstock, LUNOS
Sponzorirana vsebina
