Čeprav veliko pozornosti namenjamo kakovosti hrane, ki jo uživamo, in vodi, ki jo pijemo, pa redko pomislimo na zrak, ki ga vdihavamo. Povprečen človek namreč kar 90 odstotkov časa preživi v zaprtih prostorih (doma, v službi ali šoli), zato kakovost notranjega zraka pomembno vpliva na naše zdravje in delovno storilnost. A kako sploh ugotoviti, kako onesnažen je v resnici zrak v našem domu? Dobra novica je, da nam sodobna tehnologija z merilniki in senzorji omogoča natančen nadzor nad njegovo kakovostjo, hkrati pa se razvijajo tudi vse naprednejši prezračevalni sistemi, ki samodejno zagotavljajo optimalne pogoje bivanja.
Pomen svežega zraka
Kakovost zraka v zaprtih prostorih ima neposreden vpliv na naše fizično in psihično počutje. Ko je zrak slab, pogosto opazimo nezbranost, utrujenost in glavobole, ki se lahko pojavijo že po nekaj urah bivanja v neustrezno prezračenem prostoru. Dolgoročna izpostavljenost slabemu zraku pa lahko povzroči še resnejše posledice. Med njimi so večja dovzetnost za okužbe dihal, draženje sluznic, poslabšanje alergij in astme ter zmanjšana sposobnost kognitivnega delovanja. Posebej problematični so v tem pogledu sodobni energijsko učinkoviti objekti, ki so zelo dobro zatesnjeni. Čeprav takšna gradnja zmanjšuje toplotne izgube, hkrati preprečuje naravno izmenjavo zraka, zato se škodljive snovi in vlaga v prostoru hitreje kopičijo.
Ogljikov dioksid, vlaga in zatohlost
Kaj sploh razumemo pod besedno zvezo »slab zrak«? Gre za zrak, ki ni obremenjen samo s prahom in neprijetnimi vonjavami, na katere najprej pomislimo, ampak ga sestavlja še kopica drugih škodljivih snovi. Med njimi so najpogostejši ogljikov dioksid (CO₂), ki nastaja pri dihanju in povzroča zaspanost, neustrezna relativna zračna vlaga, pri čemer prenizka izsušuje sluznice in povečuje občutljivost za okužbe, previsoka pa ustvarja pogoje za razvoj plesni, pršic in drugih mikroorganizmov, ter občutek zatohlosti, ki je zlasti prisoten poleti. Zatohel zrak deluje težji, hkrati pa v vročem delu leta manj zračimo prostore, da bi ohranili hlad. Posledica je slabša kakovost zraka, ki jo opazimo šele, ko se pojavi nelagodje.
Kako lahko notranji zrak bolje nadzorujemo?
Danes kakovosti zraka ni več treba ocenjevati zgolj po občutku, saj so na voljo številne pametne naprave, ki v realnem času spremljajo ključne parametre notranjega okolja. Tako lahko sodobni senzorji opravljajo stalni nadzor koncentracije CO₂, relativne vlage, temperature in količine finih prašnih delcev. Meritve lahko spremljamo prek zaslonov ali mobilnih aplikacij, številni sistemi pa uporabnika tudi s piskom ali svetlobnim signalom opozorijo, ko vrednosti presežejo priporočene meje.
Merilniki CO₂
Merilniki ogljikovega dioksida sodijo med najkoristnejše naprave v vsakem domu. CO₂ sam po sebi pri običajnih koncentracijah ni nevaren, je pa zelo dober pokazatelj, koliko svežega zraka je prisotnega v prostoru. Ko vrednosti presežejo približno 1.000 ppm in začutimo utrujenost, je to znak, da je treba stanovanje prezračiti.
Merilniki delcev PM
Fini prašni delci (PM2,5 in PM10) sodijo med bolj problematična onesnažila zraka, saj lahko zaradi svoje majhnosti prodrejo globoko v dihalne poti. V notranje prostore prihajajo iz zunanjega okolja, nastajajo pa tudi med kuhanjem, kurjenjem, uporabo sveč ali pri različnih gospodinjskih opravilih. Pametni merilniki delcev PM omogočajo spremljanje koncentracij v realnem času, zato lahko hitro opazimo spremembe kakovosti zraka in ugotovimo, kako različne dejavnosti v prostoru ali zunanji vplivi vplivajo na koncentracijo delcev.
Merilniki vlage
Optimalna relativna zračna vlaga v prostoru znaša med 40 in 60 odstotki. Merilniki vlage pomagajo preprečevati težave, povezane tako s presuhim kot tudi s prevlažnim zrakom, posebej pomembni pa so v kopalnicah, spalnicah in prostorih, kjer se pogosto suši perilo. Redno spremljanje vlage omogoča pravočasno ukrepanje in predvsem zmanjšuje tveganje za nastanek plesni, ki lahko povzroči tudi poškodbe stavbe.
Ventilacija na senzorsko upravljanje
Ventilacija na senzorsko upravljanje neprestano spremlja kakovost zraka in se odziva na dejanske potrebe uporabnikov. Ko senzorji zaznajo povečano koncentracijo CO₂, višjo vlago ali večjo prisotnost prašnih delcev, samodejno povečajo intenzivnost prezračevanja. Tak pristop ima več prednosti: uporabniki imajo vedno na voljo dovolj svežega zraka, hkrati pa sistem porabi manj energije, saj ne deluje po nepotrebnem. Rezultat so boljši bivalni pogoji in nižji stroški obratovanja.
Rekuperacija in sodobni sistemi prezračevanja
Daleč najbolj tehnološko dovršeno skrb za svež zrak pa predstavljajo mehanski prezračevalni sistemi oziroma prezračevanje z vračanjem toplote.
Klasično zračenje z odpiranjem oken sicer zagotovi svež zrak, vendar pozimi povzroča velike toplotne izgube, medtem ko poleti v prostor vnaša vročino. Rekuperacijski sistemi ta problem rešujejo tako, da toploto iz odpadnega zraka prenesejo na svež dovodni zunanji zrak, s čimer se ohranja prijetna temperatura, hkrati pa se zagotavlja stalna izmenjava zraka.
Med najbolj prepoznavnimi tovrstnimi rešitvami so prezračevalni sistemi LUNOS, ki omogočajo učinkovito prezračevanje posameznih prostorov ali celotnega objekta brez zahtevnih posegov v stavbo.
Glavne prednosti prezračevalnih sistemov LUNOS so:
- stalno dovajanje svežega zraka in odvajanje izrabljenega zraka,
- učinkovito vračanje toplote in zmanjšanje energetskih izgub,
- preprečevanje nastanka kondenzacije in plesni,
- tiho delovanje,
- enostavna vgradnja tudi pri prenovah obstoječih objektov,
- možnost povezovanja s senzorji CO₂ in vlage za popolnoma avtomatizirano delovanje.
Takšni sistemi predstavljajo pomemben korak k zdravemu, energijsko učinkovitemu in udobnemu bivanju. V kombinaciji s pametnimi merilniki kakovosti zraka omogočajo ustvarjanje notranjega okolja, ki se samodejno prilagaja potrebam uporabnikov.
Dober zrak ni razkošje, ampak osnova kakovostnega življenja. Če vas zanimajo sodobni pristopi k prezračevanju in učinkovite rešitve za zagotavljanje svežega zraka brez nepotrebnih toplotnih izgub, si vsekakor oglejte ponudbo podjetja LUNOS Slovenija.
Fotografije: LUNOS, Shutterstock
Sponzorirana vsebina
