Pred tridesetimi leti domača pisarna ni bila del našega običajnega domovanja, upravljanje doma prek telefona bi zvenelo precej futuristično, podstrešja pa so bila pogosto namenjena predvsem shranjevanju. Danes od doma pričakujemo veliko več. Podjetje VELUX Slovenija ob svoji 30. obletnici pogled usmerja v razvoj bivanja, ki se vse bolj prilagaja našemu načinu življenja.

Dom je postal veliko več kot prostor, kamor se vračamo zvečer

Še pred nekaj desetletji so bili prostori v domu precej jasno razdeljeni glede na svojo funkcijo. Kuhinja je bila namenjena kuhanju, spalnica spanju, dnevna soba druženju. Danes so te meje precej bolj zabrisane, saj pogosto za isto mizo zajtrkujemo, delamo, pomagamo otrokom pri domači nalogi in se družimo.

Kot pravi Neža Močnik, arhitektka pri podjetju VELUX Slovenija, se ni spremenil le način, kako uporabljamo svoj dom, temveč tudi naša pričakovanja: »V ospredju niso več le velikost prostora, razporeditev in oprema, temveč tudi količina dnevne svetlobe, kakovost zraka, povezava z zunanjim okoljem ter energijska učinkovitost stavbe. Ljudje danes veliko bolj razmišljamo o tem, kako prostor vpliva na naše vsakodnevno počutje.« Dom tako vse manj razumemo zgolj kot funkcionalen prostor in vse bolj kot okolje, ki mora podpirati naš način življenja.

Foto: VELUX

Ko je podstrešje postalo del doma

Ena opaznejših sprememb v načinu bivanja se je zagotovo zgodila prav pod streho. Podstrešja, ki so bila nekoč pogosto namenjena shranjevanju škatel, starega pohištva in stvari, za katere drugje ni bilo prostora, so postala dragocena bivalna površina. Danes v mansardah nastajajo spalnice, otroške sobe, domače pisarne, ateljeji pa tudi čisto prava stanovanja.

Prav želja po tem, da bi bilo mogoče prostor neposredno pod streho kakovostno uporabljati za bivanje, je bila tudi v ozadju nastanka podjetja VELUX. Danski inženir Villum Kann Rasmussen je leta 1941 ustanovil podjetje, leto pozneje pa je bilo registrirano ime VELUX, sestavljeno iz besed za ventilacijo in svetlobo. Osnovna zamisel je bila preprosta, a za tisti čas precej prelomna. Na podstrešjih so želeli zagotoviti dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka ter jih tako spremeniti v kakovostne bivalne prostore. Kar je bilo pred več kot osmimi desetletji izhodiščna ideja, je danes postalo samoumeven del sodobnega načrtovanja doma.

Foto: VELUX

Od svetlobe do celovitega bivalnega udobja

Z leti se ni spreminjala le namembnost prostorov, temveč tudi razumevanje udobja. Če je bil nekoč glavni namen okna predvsem to, da v prostor pripelje svetlobo in omogoči prezračevanje, so današnja pričakovanja bistveno večja. Pomembna je dobra toplotna izolativnost, zaščita pred poletnim pregrevanjem, možnost učinkovitega senčenja, zvočno ugodje ter preprosto upravljanje.

Tudi dnevna svetloba danes ni več razumljena le kot praktičen vir osvetlitve. Njena količina in razporeditev vplivata na to, kako prostor doživljamo in kako se v njem počutimo. Podobno velja za svež zrak. Ker velik del dneva preživimo v zaprtih prostorih, je postala kakovost notranjega okolja pomemben del načrtovanja doma. »Dobra arhitektura danes išče prav ravnovesje med energijsko učinkovitostjo, zdravim notranjim okoljem in vplivom gradnje na okolje. Kakovost bivanja ni odvisna samo od toplote in udobja, od prostora namreč pričakujemo, da podpira naše fizično in psihično počutje,« poudarja Neža Močnik.

Foto: VELUX

Z novimi pričakovanji so se razvijale tudi rešitve

Razvoj strešnih oken je skozi desetletja sledil spreminjajočim se pričakovanjem uporabnikov. Podjetje VELUX je tako že leta 1977 predstavilo daljinsko upravljanje strešnih oken, ki so jih uporabniki pri višjih vgradnjah pred tem upravljali s palicami ali vrvicami. Na začetku devetdesetih pa so v ponudbo dodali še strešni balkon VELUX, ki je prostor pod streho še bolj povezal z zunanjostjo.

Danes lahko elektrificirana strešna okna povežemo s senčili in sistemi za avtomatizirano upravljanje. Vgrajeni dežni senzor omogoča, da se okno ob prvih kapljah samodejno zapre, prezračevanje pa lahko prilagajamo ritmu vsakdanjega življenja. Vzporedno z razvojem tehnologije je vse pomembnejše postalo tudi vprašanje materialov in trajnosti. Les ostaja osnovni material strešnih oken VELUX, leseno jedro pa imajo tudi okna s poliuretansko površino.

Foto: VELUX

Trideset let tudi na slovenskih strehah

Ko je VELUX Slovenija leta 1996 začel delovati na slovenskem trgu, so bile številne današnje rešitve še stvar prihodnosti. V treh desetletjih se zato ni spreminjala le ponudba izdelkov, ampak tudi način sodelovanja z ljudmi, ki oblikujejo in prenavljajo slovenske domove.

Med pomembnimi lokalnimi mejniki so selitev v prepoznavno poslovno stavbo v Trzinu ter dolgoletna izobraževanja krovcev, monterjev in arhitektov. Vloga podjetja se je tako skozi leta spreminjala ‒ iz ponudnika strešnih oken se je razvilo v strokovnega svetovalca, ki izobražuje, prenaša znanja ter tesno sodeluje z arhitekturno in gradbeno stroko.

Foto: Miran Kambič

Prihodnost bivanja bo vse bolj odvisna od kakovosti prostora

Če bi dom iz leta 1996 postavili ob bok današnjemu, bi bile razlike hitro opazne. Spremenili so se materiali in tehnologija, predvsem pa način, kako prostor uporabljamo, koliko prilagodljivosti od njega pričakujemo in kaj za nas danes pomeni kakovostno bivanje. Kot poudarja Neža Močnik, danes vemo, da dober dom ni zgolj tisti, ki učinkovito varčuje z energijo. Pomembno je tudi, da se v njem dobro počutimo in da nam omogoča zdravo bivanje. Prav takšne prostore podjetje VELUX že 30 let pomaga soustvarjati tudi v Sloveniji.

Sponzorirana vsebina