Okolico svojega doma si vsak uredi po svoje; nekateri po svojih zamislih, drugi poiščejo strokovno pomoč. Vsekakor se naši vrtovi razlikujejo, tako kot smo različni mi sami.
In vendar … ko smo pregledali paleto vrtov, predstavljenih v iztekajočem se letu, smo med njimi našli tako razlike kot podobnosti. Tako se je izoblikovalo 5 parov vrtov.
V prvi par smo povezali dva ljubiteljska vrtova, polna okrasnih rastlin, izbranih po meri lastnice.
Najprej stopimo za kratek čas na vrt Karline Treinen v Zgornjih Pirničah pri Ljubljani. Na njem kraljujejo vrtnice, večina jih omamno diši, mnoge rastejo v družbi cvetočih trajnic. Cvetovi vrtnic predstavljajo gospe Treinen osnovo za številne pripravke, kot so rožna bovla, jagodna marmelada z vrtnicami, vrtnična torta in še marsikaj. V spominu pa nam je ostala tale modra misel gospe Treinen: »Vrtnica nas opozarja, ko nas zabode, da je vse tisto, kar je slabo, tisto, kar je negativno, treba preseči … Ko presežemo nekaj negativnega, gremo v novo, tako rekoč novo življenje.«
Še manjši, k srcu lastnice priraščen je vrt Janje Urbas v Ljubljani. Skrit za ograjo predstavlja zatočišče ljubiteljici, ki v njem najde mir. Osnovne poteze je zarisal strokovnjak, vsebinsko sta ga napolnila skupaj z lastnico. Profesorica ruščine je svojega nekdanjega študenta Boštjana povabila na sprehod po potkah, posutih z barvitim listjem jeseni, ter mu pokazala svoje najljubše grme in drevesa. Njegovo vprašanje, koliko dela zahteva njen vrt, je dobilo pričakovan odgovor: »Boštjan, kolikor hočeš … Če imaš vrt rad, se odpraviš po službi s škarjami, pa pristrižeš to, pristrižeš ono. In to je užitek. Jaz ne morem reči, da je to delo.«
Zanimiv par vrtov predstavljata vrtova, ki sta si ju okoli svojih domov uredila strokovnjaka, za katera bi pričakovali, da bosta pripravila podroben načrt ureditve vrta. A ga nista …
Vrt oblikovalca Oskarja Kogoja preveva posebna energija, ki se napaja tako ob reki Vipavi, ki ga obroblja, kot v Kogojevem spoštovanju dediščine. Dediščino predstavljajo kamniti klesani elementi, gornji del kamnite štirne, sveti kamni ognjišča. Minevanju časa ne morejo uiti niti drevesa, saj lastnik pomni večstoletno murvo, ki jo je podrla nevihta.
Kamniti izdelki so kot nekakšna rdeča nit tudi na vrtu slovitega arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Načrta za njegov vrt, ki je začel nastajati ob nakupu hiše leta 1921, niso nikoli našli. Najverjetneje zato, ker se je vrt organsko širil in vsebinsko polnil. Postavil je latnik, tlakoval poti, uredil zelenjavne grede in obsežno trato; pri vseh teh sestavinah je arhitekt Plečnik uporabljal tako kamnite kot betonske elemente.
Del vrta danes senčijo mogočna drevesa, njihovo nasprotje pa je nekoč predstavljala zbirka rastlin v loncih, ki jim je namenil poseben rastlinjak.
Številne nove hiše postavijo na tako majhnih zemljiščih, da nepozidanega dela skoraj ne moremo jemati kot vrt. V takih primerih je še bolj nujno, da lastniki pokličejo na pomoč strokovnjaka za urejanje prostora. To je skupno naslednjemu paru vrtov.
Hiša na južnem obrobju Ljubljane ima samo 245 kvadratnih metrov velik vrt. Oblikovalec vrtov Tomaž Bavdež je zato skrbno začrtal geometrijske vzorce gredic, potk in drugih površin vrta. Pri izboru rastlin je večjo vlogo namenil vedno zelenim rastlinam, ki ohranjajo strukturo in barvo skozi vse leto. Ni pozabil niti na manjšo trato, za ljubitelje doma vzgojene zelenjave pa so postavili nekaj visokih gred. Uredili so več manjših predelov, ki celotnemu vrtu pomagajo zgraditi prepoznaven značaj.
Tudi vrt ob novi hiši na Koroškem je nastal na razmeroma majhnem prostoru. Lega tega zemljišča na bregu omogoča lep pogled na Mežico in okolico s hribi. Na vrtu najprej pritegnejo pogled umetelno oblikovana majhna drevesa, imenovana niwake, ki izhajajo iz Japonske. Velike steklene površine nove stavbe povezujejo notranjost doma z odprtostjo vrta.
Večkrat smo že predstavili vrtove, ki jih ureja oblikovalec Borut Benedejčič. Prepoznamo jih po peščeni zastirki in premišljeno izbranih rastlinah, primernih za tople, sončne lege.
Vrt na obrobju Kopra je začela urejati že mama sedanje lastnice, vendar se je s časom pokazala potreba po prenovi. Med željami lastnice je bila tudi postavitev visokih gred. Zgradili so jih iz posebne pločevine, imenovane korten. Na gredah zdaj zraste toliko okusne zelenjave, da jo pobirajo kar trikrat na leto. Posebnosti vrta so velik mandarinovec, lepe združbe trajnic in veliko posodovk.
Tako kot pri prejšnjem vrtu je Borut Benedejčič uporabil drobljeni pesek kot zastirko tudi na vrtu v vasi Temnica. Njegovo uporabo utemeljuje s tem, da se le pesek lahko upira kraški burji. Vrt je nastal za obnovljeno kraško hišo in poleg vabljive zasaditve trav in cvetočih trajnic ponuja lastnikom tudi sprostitev v bazenu.
Za konec pa še bežen sprehod po paru vrtov, značilnih za res prave navdušence za hortikulturo.
Nataša in Emil Jerkovič sta na Zgornjem Brniku uredila okolico svojega doma pred 20 leti in nastal je poseben vrt, tesno povezan z okolico, odprt za živali in ljubitelje narave. Nataša je veliko navdiha našla med obiskovanjem tujih vrtov, vrt obdeluje na biodinamični način. Emil ji je pomagal postaviti visoke grede, kjer vzgojijo večino potrebnih vrtnin za družino. Dodatna privlačnost je potok, ki obroblja eno od stranic vrta.
Vrt Tomaža Vesela na Dolenjskem bi lahko uvrstili med največje pri nas, saj meri približno hektar. Poznavalec hortikulture je oblikoval nekakšne sobe na vrtu, ki jih opredeljuje določena vsebina. Nekatere krasijo kovinske skulpture, druge manjši grajeni objekti, nekaj posebnega so rastlinjak v starinskem slogu, lesena kašča in druga presenečenja. Na vrtu nastajajo zbirke izbranih rastlinskih rodov, skupno pa se vrt ponaša z več kot 2000 različnimi rastlinami.
Naj zaključimo z besedami Tomaža Vesela: »Jaz upam, da bo življenje prineslo to, da tako, kot mi je en starejši vrtnar rekel: ‘Ko cvetijo potonike, ne grem nikoli od doma.’«
