Za kamnitim pročeljem se skriva novo življenje

Na zgodbo o Trnuljčici spominja pripoved o hiši na robu Krasa, v vasi Temnica. Potem ko so jo postavili v prejšnjem stoletju med obema vojnama in jo namenili upravi te vasi, je po drugi vojni prehajala iz rok v roke, dokler na koncu ni ostala prazna in zapuščena. Če je med potepanjem ne bi slučajno odkrila zakonca Nataša in Andrej iz Ljubljane, bi verjetno še zdaj skrivala svoj potencial.

0

Osnovni gradnik je bil kamen in zaradi upoštevanja statike hiše niso mogli graditi z velikim razponom, zato je razmeroma ozka in dolga. Stoji na majhnem vaškem trgu, tik ob njej sta vaška cerkev in župnišče. Hiša pritegne poglede z impozantnim kamnitim pročeljem. Ker hiša prvotno ni bila namenjena bivanju, ampak županstvu vasi Temnica, so bila vsa okna obrnjena na trg, torej proti javnosti. Zadnja stena je bila popolnoma brez oken.

Hiša s kamnitim pročeljem kraljuje na vaškem trgu v Temnici.

Nova lastnika sta to pomanjkljivost popravila s tem, da sta pred prenovo pridobila dovoljenje za vgradnjo oken na zadnji strani hiše. Ta stena je obrnjena proti zahodu. Skozi nova okna in s prostornega balkona se ponuja fantastičen razgled proti morju. Na zemljišče pod teraso sta Nataša in Andrej umestila privlačen vrt z bazenom.

Na zadnji steni hiše so vgradili okna in dogradili balkon; od tod se ponujajo čudoviti razgledi na morje in nepozabni sončni zahodi.

Notranjost hiše so precej spremenili. Kuhinjo so umestili v del, kjer so bili prej sekundarni prostori in greznica, spodaj pa so zdaj tehnični prostori.

Kuhinjo so umestili ob glavno stavbo, tam, kjer so bili prej servisni prostori.

Z znižanjem stropa v prvem nadstropju so pridobili možnost ureditve mansarde, kjer sta zdaj dve sobi. Še dve sobi sta v prvem nadstropju, vse pa so urejene tako, da omogočajo samostojno bivanje. Vsaka ima svojstven značaj, zato imajo tudi različna imena: Dunaj, Trst, Gorica in Ljubljana.

V prvem nadstropju in v mansardi so uredili štiri apartmaje.

Apartmaji so opremljeni po meri in vsak ima svoj značaj.

Novo ime je dobila tudi hiša – lastnika sta izbrala ime Brinovka, kot se imenuje ena od ptic, ki živijo tudi na Krasu. 

Prenova je bila temeljita, saj so v notranjosti odstranili stari omet in ga zamenjali z novim. Prav tako so novi stavbno pohištvo, inštalacije in tlaki. Na poti v prvo nadstropje ne moremo spregledati starega kamnitega stopnišča z originalno kovano ograjo.

Hiša ima še eno arhitekturno posebnost – veliko, vpadljivo ložo, ki predstavlja poudarjen vhod v hišo. Danes pa za vstop v hišo uporabljajo vhod s trga pred hišo.

Ena od arhitekturnih posebnosti Brinovke je velika loža.

Vrt izza hiše je oblikoval znani kraški oblikovalec vrtov Borut Benedejčič. Kot je za njegove vrtove značilno, je na peščeno površino razporedil trajnice in trave, primerne za suho in vroče rastišče. Nataša in Andrej sta navdušena nad vrtom, saj se barviti prizori menjujejo iz tedna v teden. Prostorno zemljišče je omogočilo tudi umestitev bazena, ki pomeni dodatno možnost uživanja na tej resnično enkratni lokaciji.

Na vrtu s peščeno zastirko so posadili trajnice, primerne za vroče in suho kraško podnebje.

Čeprav je Brinovka zdaj v zasebni lasti, lastnika želita, da je na nek način odprta za javnost. Vrata bosta odpirala ob likovnih razstavah in podobnih dogodkih, saj želita lepoto kraške arhitekturne dediščine deliti z drugimi.

Osrednji prostor je v pritličju, odpira se na balkon, hkrati pa povezuje vse smeri v hiši.

Fotografije: Produkcija Freedom Elements

Prejšnji članekLjubezen do lesa nam je položena že v zibelko
Naslednji članekNaj ne bodo ovira, ampak rešitev: pomen senčil pri izhodu v sili
Avatar photo
Stane Sušnik v svojem "tretjem življenju" redi osle, vendar je z eno nogo hkrati na vrtu. Lepi vrtovi ga še vedno privlačijo. Fotografija: Uroš Hočevar
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje