Visoke zelenjavne grede sredi cvetja

Da je vrt živ organizem, pa čeprav zasnovan s človeške strani, ve vsak, ki je vsaj malo vrtnaril. Hkrati z razvojem rastlin se razvija tudi vrt in tako zori, z leti pa nastopi tudi stopnja, ko razvoj vrta začne uhajati iz rok tistega, ki ga vzdržuje. Takrat mora priti nekdo z lopato, škarjami in sekiro.

0

Tako se je zgodilo z vrtom na obrobju Kopra. Ko je lastničina mama predala skrb za vrt hčerki, je ta kljub velikemu veselju in volji do dela ugotovila, da ga ne zmore obvladovati. Prosila je znanega oblikovalca vrtov Boruta Benedejčiča, naj vrt osveži, predvsem pa nanj umesti visoke grede, na katerih je želela pridelovati zelenjavo za svojo družino. Poleg tega je bilo treba odstraniti tudi posledice vetroloma, ki je polomil veliki cedri.

Vrt je pred prenovo ponujal neprimerno manj vsebine, kot jo danes.

Elegantne grede iz kortena zdaj odlično služijo svojemu namenu, saj lastnica zaradi toplega podnebja in dobro načrtovane vzgoje vrtnin kar trikrat letno pobira sadove svojega dela. Pri tem nekatere plodovke vzgaja še v posodah, saj za prav vso zelenjavo pač ni prostora v visokih gredah.

Zelenjavne grede iz kortena zagotavljajo kar tri sezone svežih vrtnin.

A vrt ponuja še veliko več kot pridelavo vrtnin. Kot zaščitni znak vrtov, pod katere se podpisuje Borut Benedejčič, je tudi tukaj velik del površine prekrit z drobnim peskom. Pesek kot zastirka preprečuje erozijo, prehitro izsuševanje in razrast plevela. Največkrat uporabijo drobljenec, le tam, kjer so v bližini reke, izberejo drobni prodec.

Velik del travnate površine je zamenjala peščena zastirka.

Izbira peska je najbolj primerna za območja s toplim podnebjem, tej pa sledi skoraj »železni repertoar« okrasnih rastlin, odpornih proti suši in visokim temperaturam. Tako tudi na tem vrtu najdemo gavre, grenike, slamnike, sivke, rožmarine, kadulje, timijane in celo agapante. Na lastničino željo so dodali nekaj vrtnic, hortenzije pa imajo svoj prostor tako v senčnem kotu kot v velikih loncih.

Med posebnostmi vrta je tudi velik mandarinovec, ki vztraja v rasti na prostem že tri desetletja. Poleg njega se je bujno razrasel grm citronke oz. limonske verbene (Aloysia triphylla) oz. »leviša«, kot mu pravijo Primorci. Tema posebnostma delajo družbo oljke, granatovci, oleandri in drugi predstavniki mediteranske vegetacije. Nekaj citrusov gojijo v večjih loncih.

Lastničina navezanost na različne okrasne rastline je močnejša od Benedejčičevega predloga, naj z vrta umaknejo vse posodovke, ki jih je več deset … Gospa je pripravljena svojim vlončenim lepoticam nameniti mnoge ure zalivanja.

Nekaj citrusov lastnica goji tudi v posodah.

No, vsaj za manjšo trato ji ni treba skrbeti, saj so vgradili zalivalni sistem. Benedejčič želi, da je nasprotje med sivino peska in zelenino trate kar se da izrazito.

Za ta vrt res velja, da na njem nekaj cveti vseh dvanajst mesecev, povrh tega pa so tudi zelenjavne grede vseskozi polne doma pridelanih vrtnin.

Vrt je vseskozi barvit in cvetoč, seveda pa je največ cvetja med majem in julijem.

Fotografije: Stane Sušnik, Mateja Košir, Borut Benedejčič

Prejšnji članekPogovor z gastroenterologom: »Vsem bi priporočil stranišče s prho«
Naslednji članekStrojno vpihana izolacija je hitra in čista rešitev
Avatar photo
Stane Sušnik v svojem "tretjem življenju" redi osle, vendar je z eno nogo hkrati na vrtu. Lepi vrtovi ga še vedno privlačijo. Fotografija: Uroš Hočevar
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje