Ko se temperature spustijo, začnemo več časa preživljati v zavetju doma. Ogrevanje je vključeno, okna so pogosteje zaprta, vrt pa se počasi pripravlja na zimski počitek. Prav zdaj je pravi trenutek za nekaj drobnih opravil, s katerimi lahko preprečimo precej večje nevšečnosti. Na kaj je dobro biti pozoren in kaj lahko postorimo sami?
Poglejte za omare: se tam skriva vlaga?
Velike omare, postavljene tik ob hladne zunanje stene, lahko ovirajo kroženje zraka. Stena za pohištvom zato ostaja hladnejša, na njeni površini pa se lahko poveča vlažnost in sčasoma razvije plesen. Posebej pozorni bodite v spalnicah, severno orientiranih prostorih in starejših, slabše izoliranih stavbah. Pohištvo nekoliko odmaknite od zunanje stene ter preverite morebitne temne madeže, zatohli vonj ali vlažne površine. Kdaj poiskati pomoč? Če se plesen ponavlja, se širi ali opazite mokre madeže, pokličite strokovnjaka za sanacijo vlage. Prepleskanje plesnive stene brez odprave vzroka težave ne bo rešilo.
Preverite radiatorje
Je radiator kljub vključenemu ogrevanju deloma hladen? Če je zgoraj hladnejši kot spodaj, se je v njem morda nabral zrak. Pri sistemih, kjer je odzračevanje dovoljeno, ga lahko odstranite z odzračevalnim ključkom. Ogrevanje naj bo izključeno, radiator pa ohlajen. Pod ventil podstavite posodico, ventil previdno odprite in ga zaprite, ko začne enakomerno iztekati voda. Pri lastnem ogrevalnem sistemu nato preverite še tlak po navodilih proizvajalca. Če je radiator spodaj hladen, zgoraj pa topel, je vzrok lahko slab pretok ali nabiranje usedlin. Takrat je bolje poklicati serviserja.
Preverite tudi, ali toplota nemoteno prehaja v prostor. Kavč neposredno pred radiatorjem, težke zavese ali dekorativne maske lahko zmanjšajo učinkovitost ogrevanja. Ne zakrivajte niti termostatskih glav, saj lahko zaradi zadrževanja toplote napačno zaznavajo temperaturo prostora.
Preglejte okna: kje uhaja topel zrak?
Ob vetrovnem dnevu se sprehodite ob zaprtih oknih in balkonskih vratih. Čutite hladen zrak ob okvirju? Se okno težko zapira ali opazite poškodovano tesnilo? Tesnila najprej očistite z blagim čistilom in preverite, ali so še prožna. Poškodovana zamenjajte z ustreznim profilom. Če okno ne nalega pravilno, bo morda potrebna nastavitev okovja, ki jo lahko opravi serviser stavbnega pohištva.
Pozorni bodite tudi na kondenzacijo. Rosa na notranji strani stekla lahko opozarja na previsoko vlažnost, vlaga med stekli izolacijskega stekla pa pogosto pomeni poškodovano tesnjenje steklene enote. Pri tem ne pozabite, da morajo namenske prezračevalne odprtine ostati prehodne.
Pripravite vrt na slano, a ne zaščitite vsega povprek
Prve hladne noči ne pomenijo, da moramo celoten vrt zaviti v kopreno. Številne trajnice in grmovnice so na nizke temperature dobro prilagojene, občutljivejše vrste pa potrebujejo nekaj pomoči.
Najprej poskrbite za rastline v loncih. Pelargonije, citrusi in druge rastline, ki slabo prenašajo mraz, prvo zmrzaljo preselite v svetel, hladen prostor, kjer temperatura ne pade pod ledišče, na primer v neogrevano verando ali svetlo stopnišče. Pri tem upoštevajte potrebe posamezne vrste, saj nekatere potrebujejo toplejše prezimovališče.
Tudi rastline, ki sicer dobro prenašajo zimo, so v loncih občutljivejše kot v vrtnih tleh, saj lahko njihove korenine hitreje pomrznejo. Lončke prestavite ob zavetno steno, jih postavite na leseno ali drugo izolativno podlago in večje posode izolirajte z juto, kokosovo zastirko ali vrtnarskim filcem. Tako boste zaščitili predvsem koreninski del rastline.
Ob napovedani slani občutljive rastline zaščitite z vrtnarsko kopreno, korenine pa z zastirko iz listja, slame ali lubja. Ne hitite z obrezovanjem vseh trajnic: posušena stebla in listje lahko pozimi ščitijo rastline, obenem pa zagotavljajo zatočišče koristnim žuželkam.
Poglejte v žlebove
Odpadlo listje se hitro nabere v žlebovih, odtočnih ceveh in talnih odtokih. Če voda nima proste poti, se lahko preliva čez robove, zamaka fasado ali zastaja na terasah in balkonih. Po močnejšem dežju z varnega mesta opazujte, ali voda normalno odteka. Preverite tudi rešetke pred garažami, odtoke na ravnih strehah in odtočne odprtine na balkonih, kjer se pogosto nabirajo listje, pesek in drugi drobni delci.
Dostopne talne rešetke lahko očistite sami, pri strešnih žlebovih pa ne tvegajte dela na višini. Če so težko dostopni, pokličite krovca ali izvajalca za vzdrževanje stavb. Če voda kljub očiščenemu odtoku zastaja, je lahko težava v zamašeni cevi, neustreznem naklonu ali poškodovani hidroizolaciji.
Naš predlog za konec tedna? Sprehodite se po domu in vrtu ter preverite vseh pet točk. Majhna preventivna opravila lahko preprečijo precej večje težave, ko zima zares pokaže zobe.
Fotografije: Shutterstock
