Prenova stanovanja v enem izmed karejskih blokov na Poljanah je dokaz, da občutka prostornosti ne določajo nujno kvadratni metri, temveč način, kako arhitektura zastavi prostor. Kako vanj vstopa svetloba. Izbor materialov. Pod prenovo stanovanja, ki mu nikdar ne bi pripisali le 56 m2, se podpisuje studio ARHIMETRICS arhitekti.
Majhno stanovanje pogosto razumemo kot izziv, pri katerem je treba iz omejene površine iztisniti čim več. Vsak kotiček dobi svojo funkcijo, vsak kvadratni meter pa postane predmet skrbnega načrtovanja. Kaj pa, če prostora ne poskušamo zapolniti, temveč ga najprej osvobodimo? Če namesto, da začrtamo nove meje, raje odstranimo obstoječe in dovolimo, da prostorsko izkušnjo določijo svetloba, materiali in odnosi med posameznimi elementi?
Prenovljena podoba vsega 56 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Poljanah izhaja prav iz tovrstnega razmisleka. Niz manjših sob, povezanih s temnim hodnikom, je na predlog studia ARHIMETRICS arhitekti nadomestil odprt in tekoče zasnovan interjer, ki se ne ukvarja več s kvadratnimi metri, temveč s celostno izkušnjo bivanja. Središče stanovanja ni več temen hodnik, temveč nas ob vstopu v prostor pozdravi lesen volumen, okoli katerega so arhitekti funkcionalno umestili in organizirali bivalni prostor ter kuhinjo, hkrati pa ga izkoristili za shranjevanje in servisni program.
Stanovanje se nahaja v karejskem bloku, zgrajenem med letoma 1927 in 1929 po načrtih arhitekta Vladimirja Mušiča. Štiridelni funkcionalistični kompleks je zasnovan okoli notranjega dvorišča in je bil prvotno namenjen socialnim stanovanjem, danes pa predstavlja pomemben del ljubljanske stavbne dediščine.
Sama arhitektura pa je predstavljala tudi pomembno izhodišče pri oblikovanju prenove. Namesto da bi obstoječi prostor obravnavali kot zastarelo lupino, ki jo je za vsako ceno treba prilagoditi sodobnim zahtevam, je prenova iskala način, kako njegovo arhitekturno logiko nadaljevati. Ne v kontrastu obstoječega in novega, temveč v njihovem dialogu. Izvorna okna ostajajo zvesta značaju stavbe, nova notranja organizacija pa njihove lastnosti uporabi kot izhodišče za povsem drugačno izkušnjo bivanja.
Posebno pozornost so arhitekti namenili vzhodno-zahodni orientaciji stanovanja. Z odstranitvijo predelnih sten so naravni svetlobi omogočili, da prodre globlje v prostor, namesto, da ostane ujeta v posameznih sobah. Jutranja svetloba z vzhoda pospremi začetek dneva, popoldanska in večerna pa obsijeta bivalni del. Dve veliki okni, razdeljeni na devet polj, tako nista zgolj arhitekturni ostanek prvotne zasnove, temveč postaneta aktivni sooblikovalki interjerja.
Osrednji element nove zasnove je kompaktna lesena struktura, v katero so združene funkcije, ki jih stanovanje potrebuje, vendar jih ne želi izpostaviti. V lesen volumen so arhitekti umestili površine za shranjevanje in servisne funkcije, pa tudi kopalnico, s tem pa niso prispevali le k prostorski učinkovitosti samega tlorisa, temveč so sočasno vplivali tudi na razmerja med posameznimi deli stanovanja. Namesto klasičnega hodnika, ki bi povezoval med seboj ločene sobe, se življenje odvije okoli osrednje strukture. Drsne stene omogočajo prilagajanje odprtosti prostora glede na njegovo uporabo – od popolnoma zaprtega volumna do odprte zasnove ali prehodnega prostora, ki povezuje dva ambienta.
Namesto klasične kopalnice je kopalniški program tu razporejen po prehodu skozi leseni volumen. Na eni strani je tuš ob manjšem utilitiju s pralno-sušilnim strojem, na drugi pa umivalnik, ki je vgrajen v kamniti podstavek in v prostor vnaša tudi skulpturalno vrednost. Stranišče je ločeno in umaknjeno. Razporeditev ni posledica želje po vizualno zanimivi kopalnici, temveč izhaja iz ideje, da je stanovanje čim večje.
Če je prostorska zasnova zadržana in jasna, pa je materialna paleta tista, ki interjerju daje značaj. Les, kamen, brušeno nerjaveče jeklo in tekstil. Toplo in hladno. Gladko in teksturirano. Trdo in mehko. V kuhinji se toplina lesa sreča s kuhinjskim pultom iz brušenega nerjavečega jekla. Kamen Arabescato Corchia v kompozicijo vnaša izrazito globino, dve vijoličasti cevasti svetili nad pultom pa z barvitostjo prekineta sicer umirjeno materialno govorico.
V dnevnem prostoru se kompozicija umiri. Trše in hladnejše površine zamenjajo tekstil, zaobljene in mehkejše oblike. Parket v vzorcu francoske ribje kosti je posebej obdelan tako, da zaobljeni robovi poudarijo njegov vzorec. Stoli v prostor vnašajo mehkobo, fronte dnevnih omar pa so oblečene v tekstil iz surove svile.
Čeprav je interjer sodoben, arhitektura ostaja neločljivo povezana z obstoječo stavbo. Prenova namreč ne poskuša starega spremeniti v novo, temveč želi v obstoječo arhitekturno logiko vnesti nov standard bivanja. Pod novim terazzo tlakovanjem se tako skriva talno gretje, medtem ko je prezračevalni sistem skrit v stropu. Tehnologija je prisotna, vendar ne želi biti vidna.
Stanovanje tako ne gradi svoje identitete na prepoznavnih oblikovalskih bližnjicah ali predmetih, ki bi jih bilo mogoče umestiti v določeno obdobje. Njegov značaj izhaja predvsem iz arhitekturnih odločitev. Iz odprtega tlorisa, umeščanja funkcij, načina prehajanja svetlobe in natančnega odnosa med materiali. Pri tem je pomembna tudi vloga naročnika, čigar odprtost do nekonvencionalnih rešitev in želja po sodobnem domu z izrazito prisotnostjo naravnih materialov sta omogočili odmik od običajnih pričakovanj glede ureditve majhnega stanovanja.
Rezultat je stanovanje, ki svojo površino uporablja drugače. In morda se prav tu skriva največja vrednost te prenove. Majhna kvadratura namreč ni nujno izziv, ki ga je treba rešiti z več prostora. Včasih zadostuje, da prostoru odvzamemo tisto, kar ga omejuje, in mu dovolimo, da dokaže, kaj vse lahko postane.
- Arhitektura: ARHIMETRICS arhitekti / DARE VASILJEVIĆ, u. d. i. a., TANJA ŠPAN VASILJEVIĆ, m. i. a.,
- Sodelavci: Dare Vasiljević, Tanja Špan Vasiljević, Karla Martinčič, Maja Pečar
- Lokacija: Ljubljana
- Leto načrtovanja: 2021
- Leto vselitve: 2023
- Uporabna površina: 56 m2
Fotografije: Ana Skobe
