Od vasi pod alpskimi pobočji do strnjenih primorskih naselij, od domačij med vinorodnimi griči do dolgih hiš ob prekmurskih ravnicah – slovenska pokrajina na majhnem prostoru razkriva presenetljivo veliko obrazov. Z njo se spreminjajo tudi naši domovi: les se umika kamnu, strehe postajajo položnejše, razložene domačije se zgostijo ob ozkih ulicah. Kako bi se na te razlike odzvala ista sodobna hiša? Pri Lumarju so to raziskali s pomočjo umetne inteligence in kataloško hišo Vivus prikazali v šestih slovenskih pokrajinah.
Videz naših vasi se je skozi čas oblikoval glede na razpoložljive materiale, podnebne razmere in organizacijo vsakdana. Bližina gozdov je spodbujala uporabo lesa, kamnita tla so dajala gradivo za zidove, opeka in omet pa sta zaznamovala številne domačije ravninskega in gričevnatega sveta. Podnebje, obdelovanje zemlje in način bivanja so vplivali na razmerja stavb, obliko streh ter razporeditev hiš in gospodarskih poslopij. Tako so nastajala naselja, ki jih še danes prepoznamo po skupnem stavbnem jeziku.
Sodobna stanovanjska arhitektura ta odnos nadaljuje z drugačnimi možnostmi in potrebami. Večje steklene površine prinašajo svetlobo globlje v notranjost, bivalni prostori se povezujejo z vrtom, tlorisi pa sledijo današnjemu vsakdanu. Ob tem ostaja pomembno vprašanje, kako novo hišo umestiti med obstoječe stavbe in naravne danosti, da bo v prostoru delovala prepričljivo.
Lumarjev eksperiment to vprašanje nazorno predstavi skozi različne podobe istega doma. Nastale vizualizacije hiše Vivus so ustvarjalne interpretacije, pri katerih so si ponekod dovolili več domišljijske svobode. Ne gre za izdelane projekte ali prikaze načrtovanih izvedb, temveč za razmislek o tem, katere poteze hišo povežejo s posameznim okoljem.
Ista zasnova, drugačen značaj
Na Gorenjskem Vivus prevzame nekaj izrazitejših alpskih potez. Več lesa in poudarjeni napušči oblikujejo toplejšo, bolj zavetno podobo. Lesene površine vzpostavljajo povezavo z okoliško krajino in stavbnim izročilom, razmerje med streho in fasado pa hiši daje drugačno težo. Sodobna zasnova ostaja prepoznavna, vendar se njen izraz približa prostoru, v katerega je postavljena.
Primorska različica se razvija ob kamnu, toplih odtenkih in tesnejši povezavi z zunanjimi površinami. Oljka ob hiši dopolnjuje mediteranski prizor, terasa pa postane pomemben del predstave o domu. Pozornost se z notranjih prostorov razširi na prostor ob fasadi: na prehod med dnevno sobo in vrtom, na sedenje v zavetju ter na svetlobo, ki čez dan spreminja videz materialov.
Na Dolenjskem se hiša znajde v družbi gričev, vinogradov in toplarja. Prav bližina tradicionalnega gospodarskega objekta odpre zanimiv razmislek o razmerju med novim in obstoječim. Pomembni postanejo merilo stavbe, njena silhueta in prostor med objekti, ki jih povezuje v celoto.
Tudi štajerska interpretacija izhaja iz valovite kulturne krajine. Med vinogradi in sadovnjaki hiše ne doživljamo le od blizu, temveč tudi kot del širšega pogleda čez pobočja. Njena umestitev zato soustvarja podobo krajine, pogled iz bivalnih prostorov pa postane ena od kakovosti doma.
V Prekmurju pridejo v ospredje dolge vodoravne linije in odprtost ravnice. Zasnova se vizualno umiri ter naveže na širino prostora. Ob takšni podobi lažje razmišljamo o hiši, katere stik z vrtom je neposreden, razgled pa sega daleč prek meja parcele.
Različica za osrednjo Slovenijo ohranja bolj zadržan sodoben izraz. Manj izraziti regionalni poudarki puščajo več prostora za navezavo na neposredno soseščino, naj bo ta vaška ali bolj urbana. Tu v ospredje stopijo razmerja stavbe, ritem odprtin in ureditev zunanjih površin.
Parcela določi več, kot pokaže prvi pogled
Vizualizacije hitro pritegnejo pozornost z materiali in vzdušjem. Pri resničnem načrtovanju pa se prilagajanje lokaciji začne z vprašanji, ki na prvi pogled niso tako opazna. Kje bo vhod in kako bomo do njega dostopali? Kateri del vrta bo najbolj zaseben? Kako usmeriti dnevno sobo, da bo dovolj svetla, in kako zasteklitve senčiti v toplejšem delu leta? Kje se odpirajo najlepši pogledi in kje je smiselno ohraniti bolj zaprto fasado?
Pri Lumarju med izhodišči načrtovanja poudarjajo obliko in velikost zemljišča, naklon, osončenost, dostop ter značilnosti okoliške pozidave. Upoštevati je treba tudi prostorske pogoje, ki določajo možnosti gradnje na konkretni lokaciji. Na podlagi teh okoliščin se med načrtovanjem izoblikujejo lega hiše, razporeditev bivalnih prostorov, položaj oken in povezava s teraso. Premišljene odločitve se pozneje poznajo v vsakdanu: v svetlobi ob jedilni mizi, prijetnosti prostorov poleti in občutku zasebnosti na vrtu. Vplivajo tudi na potrebe po ogrevanju in hlajenju. Tako lahko vsaka Lumarjeva hiša dobi svoj značaj, prilagojen parceli, identiteti kraja in lastnikom.
Tipska hiša kot začetek načrtovanja
Ko govorimo o tipskih oziroma kataloških hišah, se pogosto pojavi napačna predstava, da gre za nespremenljive objekte iz kataloga. Pri Lumarju jih razumejo drugače. Posamezen model hiše predstavlja arhitekturno in tehnološko premišljeno izhodišče, ki ga je mogoče v okviru prostorskih in tehničnih možnosti prilagajati kupcu, njegovemu načinu življenja ter značilnostim konkretne parcele. Ponekod zadoščajo spremembe razporeditve prostorov, odprtin ali zunanjih materialov. Drugod teren in okoliška pozidava zahtevata obsežnejši premislek. Obseg prilagoditev je zato vedno vezan na konkretni projekt.
Prav tu dobi tudi trajnost širši pomen. Poleg izbire materialov in energijskih lastnosti stavbe vključuje premišljen odnos do zemljišča, sonca, zunanjih površin in podobe naselja. Dobro umeščena hiša lahko izkoristi danosti lokacije ter ponudi prijetne prostore za različne letne čase.
Dom nastaja med človekom, prostorom in znanjem
Šest podob Vivusa ponuja ustvarjalen pogled na možnosti, ki jih odpira ena arhitekturna zasnova. Pri dejanski gradnji pa se te možnosti izoblikujejo skozi srečanje človeka, prostora in znanja. Prihodnji stanovalci prinesejo svoje navade, želje in pričakovanja: kako preživljajo skupni čas, koliko zasebnosti potrebujejo in kakšno vlogo ima v njihovem življenju vrt. Parcela tem željam postavi okvir s svojimi razgledi, osončenostjo, reliefom in omejitvami. Arhitekturno in tehnično znanje nato oboje poveže v izvedljivo celoto, ki združuje udobno bivanje, premišljeno rabo naravne svetlobe in učinkovito porabo energije.
Pri Lumarju zato poudarjajo individualni pristop in iskanje najboljše rešitve za konkretne ljudi in konkretno lokacijo. Vizualizacije odpirajo razmislek o zunanji podobi, kakovost doma pa se razvije z natančnim razumevanjem življenja, ki bo v njem potekalo, in prostora, katerega del bo postal.
Več: Lumar
Sponzorirana vsebina
