V prvem izmed člankov o abecedi sajenja smo že omenili, da so v Sloveniji velike razlike glede količine padavin med posameznimi regijami. Koliko padavin prejme naš vrt, pa ni odvisno le od regije, ampak tudi od mikrolege vrta; poleg tega se količina padavin zelo spreminja med leti. Ker živim na Krasu, sem v arhivu ARSO poiskal podatek o padavinah v Selah na Krasu za obdobje od leta 2000 do leta 2025. Podatki so za laika presenetljivi: količine so v razponu od 905 litrov (leta 2007) na kvadratni meter do 2134 litrov (leta 2014) na kvadratni meter, v povprečju pa okoli 1.500 litrov na kvadratni meter. Vprašamo se lahko, kako se rastline na našem vrtu zmorejo prilagoditi tolikšni suši ali tolikšni omočenosti.
Nihanje količine padavin med leti prav tako vpliva na našo izbiro pravega mesta za sadiko ali sejanec. Torej ne moremo izključiti niti morebitne izgube katere od naših rastlin zaradi ekstremnih razmer, predvsem pomanjkanja ali presežka vlage.
Preden namenimo nekaj besed oskrbi z vodo naše nove rastline na vrtu, osvežimo znanje o pomenu vode za rastline. Potrebujejo jo za izvajanje fotosinteze, z njo prejemajo hranila iz prsti, poleg tega voda zagotavlja pritisk celicah, ki je pogoj za stabilnost rastlinskih delov.
Pri negi nove rastline na vrtu moramo poskrbeti za dovolj vlage v območju korenin, da te lahko čim hitreje razvijejo koreninske laske, s katerimi srkajo vodo iz okolja. Koliko in kdaj zalivamo oziroma vlažimo območje korenin, je seveda nemogoče natančno določiti, saj je to odvisno od temperature zraka, klime, razvitosti sadike in njene splošne potrebe po vlagi. Brez izkušenj morda sprva ne bomo uspešni, a tako pač je pri negi živih organizmov.
Da brez zalivanja v začetnem obdobju razvoja ne gre, ve vsak ljubitelj. Manj izkušeni ljubitelji morda ne upoštevajo pravila, da je drevnino oziroma olesenele rastline treba redno zalivati v prvih dveh ali treh letih po sajenju. Seveda je to precej daljše obdobje kot pri vzgoji nove trajnice, a razvoj koreninskega sistema je pri drevnini daljši. Vsekakor območje korenin ne sme ostati brez vlage, še posebno v daljših sušnih obdobjih, ne glede na letni čas. Tu je treba opomniti, da vednozeleno drevnino zalivamo tudi pozimi, če raste na sončni legi.
Pri sajenju sadik ali sejancev razlikujemo dva pristopa, in sicer glede na to, ali presajamo sadiko iz lončka, ki ima že oblikovan koreninski splet, ali pa sadimo drobno sadiko, katere korenin ne obdaja prst oziroma substrat. Sadike drevnine, tako tiste iz lončkov kot tiste z golimi koreninami, je priporočljivo pred sajenjem namočiti v vodo za nekaj ur. Prav tako izkopano jamo zalijemo, preden vanjo postavimo sadiko in jo obsujemo s prstjo. Jamico za sajenje drobne zelike je prav tako dobro zaliti pred saditvijo, seveda pa tudi po dokončani saditvi.
Pozorni moramo biti tudi na tip prsti na našem vrtu. Ilovnata prst vodo le stežka prepušča. Po dežju ali zalivanju se zaskorji, enako kot po daljšem vročem obdobju. Peščena prst učinkuje prav nasprotno, torej je vodoprepustna. Prizadevati si moramo, da prsti ne tlačimo z nepotrebno hojo, saj s tem zmanjšujemo prostor med delci prsti, kar ima za posledico zmanjševanje prepustnosti in manjšo prisotnost kisika v prsti. Vsakemu tipu prsti bo dodajanje organske snovi, kakršna je kompost, samo koristilo.
Izkušnje minulih let nakazujejo povečano pojavnost sušnih obdobij, zato lahko novo posajenim rastlinam s senčenjem pomagamo proti prehitremu izgubljanju vlage.
Prihodnjič bomo našo pozornost namenili vlogi svetlobe pri razvoju rastlin.
Fotografije: Shutterstock









































































