Naj vas ne zavedejo podobe popolnih interjernih rešitev na spletnih platformah, bistvo dobro oblikovanega doma se namreč skriva v funkcionalnosti, ki jo nadgrajuje estetika. Če dom ni pisan na kožo uporabniku, lahko na fotografijah izgleda še tako dobro, pa bo njegova prava vrednost v resnici precej manjša. Dobro oblikovan interjer namreč ni odraz trendov, temveč sloga, življenjskega ritma posameznika in njegovih potreb oziroma želja. Zato naj bo, kot svetuje oblikovalka interjerja Petra Gartner Duxa iz Duxa Interier, pri snovanju doma vedno v ospredju uporabnik. Trendi pridejo in gredo, premišljene odločitve, ki upoštevajo način življenja, ergonomijo in dobro počutje, pa ostanejo.
Na fotografijah je lahko prostor popoln, v resnici pa povsem nefunkcionalen. Kje se najpogosteje zatakne?
Ko začnemo snovati interjer, nas pogosto najprej pritegnejo fotografije na Pinterestu. Tam najdemo ogromno čudovitih prostorov in idej, ki so na prvi pogled videti popolne. Težava nastane, ko jih poskušamo prenesti v svoj dom, ne da bi upoštevali njegove dejanske značilnosti in potrebe ljudi, ki bodo v njem živeli. Nekaj je lahko na fotografiji videti odlično, vendar v praksi ne deluje. Morda višine niso pravilno določene, odmiki niso ustrezni, na primer napačna razdalja med kuhinjskim pultom in otokom, ki ne omogoča udobnega gibanja. Takšen interjer je lahko vizualno privlačen, a vsakodnevno bivanje v njem hitro postane neprijetno. Moje vodilo pri oblikovanju je prav zato najprej uporabnost. Preden se lotim estetike, pozornost namenim pomikanju skozi prostor, razdaljam, ergonomiji in vsem tistim podrobnostim, ki jih na fotografiji sploh ne opazimo. Prav ti pa pogosto odločajo o tem, ali se bomo v prostoru dobro počutili.
Katere napake pri načrtovanju ljudje najpogosteje opazijo šele po vselitvi?
Velikokrat gre za stvari, ki se na začetku zdijo povsem nepomembne, potem pa nas začnejo motiti. Eden takšnih primerov so vrata na hodnikih. V zadnjih letih je priljubljena rešitev, pri kateri so vrata poravnana s steno in se odpirajo navznoter. Vendar pa teh vrat ni mogoče odpreti za več kot 90 stopinj. Posledično je prehod precej ožji, kot smo pričakovali. Veliko je detajlov, na katere je treba misliti že v fazi načrtovanja. Pogosta napaka je tudi nepravilno načrtovana osvetlitev, zlasti v garderobnih omarah. Če luč namestimo na stropu na sredino omare, se lahko zgodi, da ob odprtju stojimo pred njo in sami mečemo senco na vsebino omare. Veliko bolj smiselno je razmišljati o osvetlitvi ob straneh ali o svetilih, vgrajenih v notranjost omare. Posebno poglavje je kuhinja. Pri njenem oblikovanju je zelo pomembna logična razporeditev delovnih površin in elementov glede na potek dela v kuhinji: od shranjevanja suhih živil do hladilnika, pomivalnega korita, priprave hrane in kuhalne plošče. Če ti elementi niso ustrezno razporejeni, se med kuhanjem hitro začnemo ovirati, še posebej, če kuhamo v dvoje.
Torej, kako pomembno je načrtovanje osvetlitve? Zakaj jo ljudje pogosto podcenjujejo?
Včasih je bilo povsem običajno, da je bila v spalnici ena luč na sredini stropa in je bilo s tem vse rešeno. Danes vemo, da potrebujemo različne vrste svetlobe glede na to, kaj v prostoru počnemo in v katerem delu dneva smo. Sama zato vedno načrtujem več svetlobnih scenarijev. Zvečer denimo ne potrebujemo močne glavne luči, ki prostor osvetli premočno. Takšna svetloba je za oči neprijetna, hkrati pa je lahko tudi zelo stresna za naše telo. Ko se zvečer telo že pripravlja na počitek in spanje, mu z močno, hladno svetlobo pravzaprav pošiljamo nasproten signal. Z ambientalno, bolj umirjeno in toplo osvetlitvijo lahko ta prehod precej bolje podpremo in zmanjšamo obremenitev telesa. Pomembna je tudi temperatura svetlobe. Svetloba pri približno 3000 K spominja na svetlobo popoldanskega sonca, medtem ko je za večerno vzdušje in pripravo na spanje prijetnejša toplejša svetloba okoli 2700 K, podobna svetlobi poznega popoldneva. Bolj hladne temperature svetlobe so primernejše za določena druga delovna okolja, v domu pa moramo biti pri njihovi uporabi bolj premišljeni. To je še posebej pomembno v kuhinji. Če uporabimo zelo hladno, 4000 K svetlobo, lahko hrana dobi povsem drugačne odtenke – meso je lahko videti skoraj zelenkasto, zelenjava pa izgubi svoje naravne barve.
Svetloba mora biti torej ne samo lepa, ampak tudi funkcionalna. Podobno velja za jedilnico. Pri visečem svetilu moramo upoštevati njegovo velikost, višino in predvsem to, da dobro osvetli mizo, ne da bi nam pri tem zastiralo pogled. Zato pri jedilnih svetilih nikoli ne določimo končne višine vnaprej, temveč vedno na mestu samem, ko sedimo za mizo in preverimo, kako svetilo dejansko deluje v prostoru.
Zakaj lahko trendovski interjer hitro postane neudoben ali zastarel? Kako ločiti med trendi in odločitvami, ki bodo dolgoročno ustrezale našemu življenjskemu slogu?
Ko me vprašajo, kaj je trenutno moderno, pogosto odgovorim, naj na to za trenutek pozabijo. Veliko pomembneje je, da skupaj poiščemo smer, ki je všeč njim in ustreza njihovemu načinu življenja. Trendi se nenehno spreminjajo. Proizvajalci vsako leto predstavljajo nove kolekcije, barve in materiale, zato je povsem razumljivo, da se tudi naš okus sčasoma razvija. Toda to še ne pomeni, da moramo svoj dom vsakič znova prilagajati modnim smernicam. Dolgo časa je bila zelo priljubljena bež barvna paleta, vendar se ljudje že obračajo tudi k bolj živahnim barvam, energiji in izrazitejšim poudarkom. Oboje je lahko lepo, če je premišljeno vključeno v prostor. Pri oblikovanju se nikoli ne opiram zgolj na trende. Zame je najpomembnejša oseba, ki bo v prostoru živela. Kakšne so njene navade, kaj mu je všeč, kako preživlja čas in kaj od svojega doma pričakuje? Brezčasnost ne pomeni, da mora biti interjer nevtralen ali dolgočasen. Pomeni predvsem, da je zasnovan tako, da bo uporabniku ustrezal tudi čez več let.
Kako pogosto naročniki dajejo prednost estetiki pred funkcionalnostjo? Kje je meja med oblikovalsko drznostjo in praktičnostjo?
Pri svojem delu si vedno prizadevam, da se o vseh odločitvah z naročnikom odkrito pogovarjamo. Če si nekdo zelo želi določen element, ki morda ni najbolj praktičen, je moja naloga, da mu predstavim prednosti in slabosti ter pojasnim, kako bo ta odločitev vplivala na interjer in bivanje. Pomembno se mi zdi, da naročnik razume posledice svojih odločitev. Če si na primer želi zelo izrazit oblikovalski element, ki nekoliko omejuje uporabnost prostora, skupaj poiščemo način, kako ga vključiti, ne da bi zaradi tega trpel celoten interjer. Ključna je komunikacija. Vse je treba pravočasno premisliti, razdelati in jasno doreči. Tako se izognemo poznejšim razočaranjem, hkrati pa lahko ustvarimo prostor, ki je resnično oseben in odraža želje stanovalcev. Drznost in funkcionalnost se namreč ne izključujeta. Potrebujemo le dovolj premišljen pristop, da lahko obe združimo.
Katere odločitve pri prenovi ali opremljanju je najtežje in najdražje popraviti?
Pogosto se ljudje prenove lotijo sami, brez ustreznega znanja in načrta. Seveda se lahko marsičesa naučimo in veliko stvari naredimo tudi sami, toda pri celostnem načrtovanju interjerja je treba povezati ogromno različnih dejavnikov, ki jih je brez izkušenj težko predvideti. Zanimivo je, da so velikokrat najboljši naročniki prav tisti, ki so se enkrat že lotili opremljanja sami. Ko izkusijo, koliko časa, denarja in energije stanejo napake, se pri naslednjem projektu raje odločijo za pomoč arhitekta oziroma oblikovalca. Vrednost strokovnega načrtovanja se pogosto pokaže šele med izvedbo. Če so odločitve sprejete pravočasno in je projekt dobro usklajen, lahko preprečimo nepotrebne stroške, napačne izvedbe in poznejše predelave. Dostikrat mi naročniki povedo, da se jim je investicija v oblikovalca že povrnila, ker so prihranili pri izvedbi in se izognili napakam. Ljudje pogosto pozabimo, da ima čas veliko vrednost. Namesto da se sami ukvarjamo z usklajevanjem izvajalcev, iskanjem rešitev in popravljanjem napak, se lahko posvetijo svojemu delu in drugim obveznostim, oblikovanje in izvedbo pa prepustijo nam. Druga velika napaka pa je, da oblikovalca v proces vključimo prepozno. Če se za celostno zasnovo odločimo šele takrat, ko so inštalacije že v izvedbi, lahko hitro ugotovimo, da bi morali določene stvari postaviti drugače. Prestavljanje napeljav in spreminjanje že izvedenih rešitev pa seveda prinaša dodatne stroške.
Kaj bi svetovali nekomu, ki si želi lep dom, vendar ga čez nekaj let ne želi obžalovati? Na čem se ne splača varčevati?
Najprej bi svetovala, da ne varčujemo pri elementih, ki so trajno vgrajeni in jih ne bomo zlahka zamenjali. Sem sodijo tlaki, stenske obloge, vgradne luči … To so odločitve, s katerimi bomo živeli vrsto let, zato se splača dobro premisliti o njihovi kakovosti in primernosti. Zelo pomembna je tudi kakovostna delovna površina, zlasti v kuhinji, kjer jo uporabljamo vsak dan. Prav tako ne bi varčevala pri dobri osvetlitvi, saj ta bistveno vpliva na uporabnost prostora in naše počutje. In seveda pri vzmetnici. Ena izmed mojih strank mi je nekoč rekla, da sta poklic, v katerem uživamo, in dobra vzmetnica ključ do zadovoljnega življenja. V tem je veliko resnice. Kakovosten spanec vpliva na to, kako preživljamo svoje dni, zato je ta izbira res pomembna. Udoben in prijeten dom je tisti, ki ni zasnovan zgolj za občudovanje, ampak za življenje.
Fotografije: Lovro Rozina, Taja Harris
