Dandanes največji del svojega časa preživimo doma, med štirimi stenami našega domovanja. In zato je še kako pomembno, kje živimo in za kakšno gradnjo se odločimo. Masivna lesena gradnja s svojo toplino, trajnostjo in edinstvenimi lastnostmi sodi med najbolj zaželene izbire, saj ustvari prijetno bivalno okolje, v katerem se človek dobro počuti.
»Konstrukcija, ki je izdelana iz slovenskega lesa, brez uporabe lepil, kovinskih veznih sredstev in drugih kemičnih dodatkov, s proizvodnjo v Sloveniji zmanjšuje transportne poti, spodbuja lokalno predelavo lesa ter zagotavlja pregledljiv izvor in sestavo konstrukcijskega sistema. Gre za najbolj zdravju prijazno konstrukcijo na našem trgu.«
Pojem lesena gradnja pokriva širok spekter različnih konstrukcijskih sistemov; od tipičnih skandinavskih brunaric do skeletne lesene gradnje, kjer nosilno konstrukcijo sestavlja ogrodje lesenih stebrov in nosilcev medtem ko prostor med njimi omogoča različne načine izvedbe sten in toplotne izolacije. V zadnjem času pa je najbolj iskana masivna lesena gradnja, pri kateri ni potrebe po uporabi lepil in umetnih materialov. Da gre za nadvse napredno obliko gradnje, razloži tudi Miha Bogataj, strokovnjak s področja lesene gradnje:
»Masivna lesena konstrukcija, spojena z lesenimi mozniki, brez lepil je vsekakor najboljši in najsodobnejši način gradnje. Gre za masivno leseno steno, pri kateri so posamezni sloji lesa med seboj povezani z lesenimi mozniki oz. žeblji. Toplotni ovoj z notranjim masivnim slojem nudi prijetno ugodje, udobje bivanja in difuzijsko odprtost, kar se odraža na boljši notranji klimi v prostoru. Ker je ovoj po celi površini je tudi v smislu gradbene fizike to najboljši sistem, saj imamo vsa nihanja temperature in vlage izven nivoja konstrukcije v toplotnem ovoju. Najboljše je za izolacijo uporabiti lesna ali konopljena vlakna z izolacijo v ploščah, t.i. mehke ali trde vlaknene plošče, lahko pa se kombinira tudi s kameno volno. Konstrukcija se torej nahaja na topli strani hiše in lahko ostane vidna, z vidnimi mozniki ali brez, lahko pa jo poljubno oblečemo tudi v lesne obloge, ilovnate omete…«
Masivna lesena stena ima velik fazni zamik, posledično pa zelo nizko porabo energije. Fazni zamik pove, kako dolgo stena zadrži toploto, preden ta pride v notranji prostor. Zato se v vseh letnih časih obnaša stabilno; poleti se ne pregreva, pozimi pa ohranja toploto v notranjosti. Zavoljo izjemne toplotne stabilnosti je bivalna klima v masivnih lesenih objektih nadvse prijetna, medtem ko so temperaturna nihanja v prostoru le majhna. V kombinaciji z ustrezno toplotno izolacijo, zrakotesnostjo in premišljenim sistemom prezračevanja pa lahko masivna lesena gradnja pomembno prispeva tudi k energetski učinkovitosti objekta in dolgoročnemu bivalnemu udobju.
Velika prednost lesene gradnje je tudi čas same gradnje. Po besedah sogovornika se masivna lesena konstrukcija po času gradnje ne razlikuje bistveno od skeletne ali montažne gradnje. Za gradnjo običajne družinske hiše pa je predvidenih vsega 8 mesecev – od začetka montaže do vselitve. V primerjavi s klasično opečno gradnjo veliko prednost predstavlja predvsem hitrejša montaža vnaprej pripravljenih lesenih elementov, zaradi česar na gradbišču ni potrebno izvajati umazanih in mokrih gradbenih postopkov. To pomeni tudi manj čakanja, da se materiali posušijo in večjo predvidljivost poteka del.
Različni tipi lesene gradnje se med seboj razlikujejo, a če primerjamo morda najbolj razširjena koncepta masivne lesene gradnje in skeletne konstrukcije, je poglavitna prednost prve v tem, da »je konstrukcija povsem v topli coni izven točke rosišča oz. kondenzacije, kar pomeni, da ima konstrukcija praktično neomejeno življenjsko dobo.«
Marsikdo je skeptičen glede uporabe lesa v konstrukciji, zaradi posameznih izzivov, ki jih tovrstna gradnja prinaša npr. stik s tlemi, zaščita pred zamakanjem, požarna odpornost. Sploh ob visokih standardih gradnje, kjer ni uporabe nepotrebnih kemičnih premazov. A dejstvo je, da so ti predsodki pogosto neutemeljeni. Ljudje namreč les za gradnjo uporabljamo že tisočletja, v svetu najdemo še obstoječe primere lesene gradnje stare več kot tisoč let, pa tudi pri nas lahko občudujemo leseno gradnjo staro več stoletij. Pomembno pa je, da je lesena konstrukcija strokovno in pravilno izvedena, s posebno pozornostjo pri vseh ključnih detajlih, zlasti pri zaščiti pred vlago, stiku s tlemi in zagotavljanju požarne varnosti.
»Mi že standardno delamo nadzidke ali t.i. faže več kot 5 let, tako da je les dvignjen do 0,00 kote oz. celo na +20cm nad koto zunanjega terena. To pomeni, da je ključni detajl za trajnost lesene konstrukcije na suhem dvignjen iz zemlje. Izvajamo na nekaterih objektih nadzidke tudi na notranjih stenah za primer izlitja vode ali talnega gretja, kar pomeni da so posledično tudi notranje stene zaščitene za morebitne napake v življenjski dobi,« pojasni sogovornik in doda, da lesena gradnja omogoča projektiranje praktično brez kakršnihkoli omejitev, zavoljo lesenih preklad in jeklenih elementov pa je mogoče premostiti tudi velike razpone in zasteklitve, zasnovati konzole, tudi večetažne objekte itd.
Cena masivne lesene konstrukcije, pri kateri so posamezne plasti lesa spojene z lesenimi mozniki brez uporabe lepil, je praviloma od 3 do 10 odstotkov dražja od primerljive skeletne, montažne ali zidane konstrukcije, pri čemer je razlika odvisna predvsem od velikosti in zahtevnosti objekta. Ker konstrukcija predstavlja približno 15% celotne vrednosti hiše, se ta razlika na ravni celotne investicije bistveno zmanjša, kar pomeni, da pri večjih objektih znaša približno 3 do 5 odstotkov, pri večjih javnih objektih pa le okoli 1,5 do 2 odstotka, medtem ko je relativno največja pri zelo majhnih objektih. Pri odločitvi o vrsti gradnje pa ni pomembna zgolj začetna cena, temveč tudi dolgoročne koristi, ki jih takšna gradnja prinaša, med drugim večjo količino masivnega lesa, konstrukcijo brez lepil, veliko toplotno maso, stabilen zunanji ovoj in zasnovo, usmerjeno v dolgo življenjsko dobo.
»Če hišo ocenjujemo zgolj po začetni ceni, dobimo eno sliko. Če pa jo gledamo skozi 50, 80 ali 100 let uporabe, postanejo pomembni tudi poraba energije, vzdrževanje, morebitna popravila, kakovost uporabljenih materialov ter dolgoročna vrednost nepremičnine,« pojasni sogovornik in doda: »Hiša je za večino ljudi ena največjih življenjskih investicij. Zato se nam zdi smiselno posebno pozornost nameniti prav njeni osnovni konstrukciji, čeprav ta predstavlja razmeroma majhen del celotne vrednosti hiše.«
Ena največjih prednosti masivne lesene gradnje je bivalno ugodje, ki ga zagotavlja, ali kot pove Miha Bogataj: »Bivalno ugodje je težko v celoti opisati samo s številkami. Pogosto ga človek začuti že ob vstopu v dobro zasnovano masivno leseno hišo. Ker je velika količina lesa na notranji, topli strani stavbe, so tudi notranje površine prijetno tople in imajo temperaturo blizu temperaturi prostora. Sten zato ne občutimo kot hladnih površin. To vpliva na občutek topline in udobja v prostoru. Razlika je lahko opazna v primerjavi z nekaterimi lažjimi stenskimi sestavami ali z velikimi betonskimi in opečnimi površinami, ki jih lahko človek občuti kot hladnejše. Les lahko sprejme in pozneje ponovno odda del zračne vlage ter tako pomaga blažiti kratkotrajna nihanja vlažnosti prostora.«
Prav zaradi izjemnih bivalnih lastnosti ter enostavne in hitre gradnje se vse več ljudi odloča za masivno leseno gradnjo brez lepil, saj je dandanes investitorjem ni vseeno, v čem bodo bivali in kakšno bo počutje v objektu. Konec koncev, gre za dom, v katerem bomo preživeli večji del svojega časa in večji del svojega življenja.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Sponzorirana vsebina
