V Stari Ljubljani smo obiskali meščansko stanovanje, ki je daleč od minimalizma. Njegov interjer je bogat in nudi visoko raven udobja, razkošen dnevno-jedilni prostor je poln umetnosti in dekoracij, kopalnica je vsa v kamnu, tu pa so še tri spalnice – in v eni od njih lahko na postelji dobesedno lebdimo. Skratka, naslednji dom je dokaz, da skrbno izbrana oprema nikoli ne zastara, niti po desetletjih.
Stanovanje je svojo sedanjo podobo namreč dobilo že pred 30-imi leti. Takrat se je zgodila prenova in preobrazba nekdanjih poslovnih prostorov v dom, v katerega je lastnica želela vnesti veliko igrivosti, luksuza in svetovljanskosti, na kar kažejo kosi s celega sveta.
»Prvi je prišel lestenec od moje babice iz prav takega meščanskega stanovanja v centru Zagreba. Zlata konzola je iz starinarnice pod hišo. Potem smo seveda rabili ogromno polic za knjige, kar se je takrat veliko bralo. Nekaj udobnega sedenja, perzijski tepih in bar za pijačo,« našteva Andreja Medvedič, lastnica in oblikovalka prostorov ter nadaljuje: »Veliko kosov je iz Maroka, ker je prilika hotela, da sem opremljala bar pod hišo v Mestni galeriji, ki se je imenoval Cafe Galerija. S kontejnerjem sem šla v Maroko po okraske in ker je bil kontejner še malo prazen, sem še zase vzela kar veliko stvari.«
Kljub temeljiti prenovi so v stanovanju ohranili star parket, ki še danes škriplje pod nogami, ostalo je tudi veliko stenskih luči. Da bi jih polepšali in omehčali, je Andreja dala izdelati polkrožne karnise, na katere je obesila zavese s cofi, ki zdaj res oddajajo pravo ambientalno svetlobo. Največ poudarka pa je seveda posvetila opremi, kompilaciji starinskih in modernih, ikoničnih elementov. V dnevnem prostoru kraljuje usnjen stol, ki ga je leta 2005 oblikovala Patricia Arqueta, v jedilnici je miza na eni nogi oblikovalca Saarinena, zraven katere stojijo stoli v slogu Bauhausa z značilnim zibanjem. Svetilo v obliki gobe je originalen dizajnerski kos hiše Cappellini, lestenec nad mizo pa je s Češke. Slike, ki visijo na steni poleg jedilne mize, so poljskega izvora, posnel jih je fotograf Helmut Newton, prav tako je v jedilnici še en bar, ki so ga prinesli iz Miamija.
Stanovanje ima krožni tloris in se iz jedilnice nadaljuje v kuhinjo, ki je po Andrejinih besedah laboratorij za hrano. »Jaz moram z enim korakom doseči korito, tukaj kuham, tam so ponve, zgoraj so začimbe in seveda šampanjere. Vse mora biti zelo blizu. Kuhinja je sicer na najmanjši možni kvadraturi stanovanja, a je tukaj vse, kar rabiš za kuhanje.«
Po dolgem hodniku se mimo maroških ogledalc na scenografski steni in pod lučmi, ki so videti kot iz perja, čeprav so dizajnerske iz plastike, premaknemo v spalni del, obrnjen proti Grajskemu griču. Pogled na zelenje omogoča mirno spanje, kot v gozdu – in tudi diši tako. V eni od treh spalnic je Andreja s pomočjo umetne inteligence oblikovala stropno tapeto, glavna spalnica, tako imenovana master bedroom pa po drugi strani združuje moderno shranjevanjevvelikih drsnih steklenih omarah in pohištvoarhitekta Vinka Glanca, ki je v času Josipa Broza Tita naredil tudi našo skupščino, Vilo Bled in še precej drugih protokolarnih objektov. »Zadnja pridobitev naše spalnice pa je lebdeča postelja, ki prostoru da piko na i,« pripoveduje lastnica.
Lebdečo posteljo BoxSpring Fly so ji pripeljali iz Spalnega centra Maremico, kjer so posteljo tudi razvili, in sicer tako, da se vklaplja v vse možne sloge opreme. »Ta lebdeča postelja je primerna za vsako spalnico. V manjših ne zabije prostora, ampak vnaša lahkotnost. Medtem ko v velikih spalnicah, kot je tale, in če jih dodamo eno veliko vzglavje zadaj, res kraljuje v prostoru« pove Monika Adrinek. Poudari tudi, da za takšno lebdečo posteljo stoji veliko tehnološkega znanja. Ogromno proizvodnih postopkov je bilo zanjo treba izumiti na novo, predvsem glede same konstrukcije. »Postelja ima zelo premišljeno postavljeni dve nosilni nogici. Poleg tega je nosilna tudi velika vzglavna stranica, tako da stabilnost je res zagotovljena. Pri postavitvi ni posegov v steno, v tla. Preprosto pridemo in posteljo postavimo. Stoji sama po sebi,« pove Monika Adrinek.
Posteljo seveda lahko tudi personaliziramo, kar pomeni, da lahko vsak uporabnik izbere material oblazinjenja, barvo, tudi vzglavne stranice so v različnih dizajnih. »Nenazadnje si pa tudi udobje lahko vsak izbere takšno, kakršnega potrebuje, ker konec koncev je postelja tukaj zato, da dobro spimo.«
Celoten postopek izdelave lebdeče postelje BoxSpring Fly poteka v Sloveniji in traja okoli dva meseca. »V tem času naše šivilje sešijejo vse prevleke, tapetnik izdela vzglavje, mizar pripravi konstrukcijo. Na koncu pa potem monterja posteljo pripeljeta na dom in jo tam tudi sestavita v to čudovito celoto,« pravi Adrinek.
Nič nenavadnega, da je enega od modelov lebdeče postelje opazila mednarodna strokovna žirija, ki jo je nagradila z eno najprestižnejših nagrad v svetu oblikovanja – Red Dot Design Award, kar je pohvala tako za podjetje, kot za oblikovalko Nino Mihovec: »Žirija nikoli ne ocenjuje samo estetike ali zunanjega izgleda, ampak je vedno pomemben skupek nekih elementov oziroma odločitev, ki se vidijo pri končnem dizajnu. V tem primeru je to pristop o razmišljanju o življenjski dobi izdelka, zamenljivosti delov, domači proizvodnji, uporabi naravnih materialov, kot tudi celostna skrb za to, da je izdelek oblikovan po vseh standardih dobrega oblikovanja. Red Dot nagrada je v svetovnem merilu za nas, industrijske oblikovalce, zelo pomembna. Pomeni potrditev od strokovne žirije, da ti vedeti, da si nekaj naredil prav. Da si res poskrbel, da je izdelek oblikovan po najvišjih oblikovnih standardih.«
Podoben ”vau” učinek kot v spalnici je lastnica Andreja Medvedič želela doseči tudi v drugih prostorih doma. Kopalnica je denimo nastala na mestu, kjer je bilo pred tem moško in žensko stranišča ter je vsa oblečena v kamen. »Gre za pravi marmor, saj takrat še ni obstajala imitacija iz ploščic. Če si hotel imeti marmorno kopalnico, ti ni preostalo drugega, da si kupil pravi marmor,« pojasni.
V kopalnici je še velik džakuzi, idejo zanj pa je dobila v enem od španskih hotelov, kar je še en dokaz, da gre za dom, kjer svetovljanskost in luksuz odigrata pomembno vlogo. »Ja, res gre za luksuz, ampak luksuz ni neko obilje. To je nekaj, kar se ne razkazuje, ampak se preprosto občuti. Gre za harmonijo, za ravnovesje vseh materialov, vseh oblik svetlobe in nekega miru. V bistvu luksuzen je tisti prostor, v katerem nič ni odveč,« sklene lastnica.
Notranje oblikovanje: Andreja Medvedič
Fotografije: Katarina Lan
Sponzorirana vsebina
