Leseni izdelki našemu bivalnemu prostoru dajejo prav poseben pečat, za njihovo ustrezno zaščito pa je na voljo široka paleta izdelkov za premazovanje. Kot pojasnjuje Marijan Ribnikar, ki že desetletja rokuje z lesom, jih še nikdar v zgodovini ni bilo toliko, proizvajalci olj in lakov pa se želijo s svojimi produkti kar najbolj približati željam in potrebam vsakega uporabnika. Kljub temu je mogoče številne kakovostne premaze za les najti kar v domači kuhinji.
Olje prodre v les ter poudari njegovo naravno strukturo in letnice, pri čemer les pogosto nekoliko potemni oziroma dobi »moker« videz. Lak na površini ustvari zaščitni sloj, ki les zapre in ga zaščiti pred mehanskimi poškodbami, vlago in umazanijo, vendar površina po nanosu na otip ni več tako naravna. A če je bilo včasih vprašanje lak ali olje, danes ni več tako. Ob poplavi izdelkov za zaščito lesa na trgu tako vsak najde točno tisto, kar potrebuje.
»Včasih se je les večinoma lakiral. Z lakom les zapremo, zato ne more več tako naravno »dihati«. Danes se zato veliko pogosteje uporablja olje, v zadnjem času pa vse bolj tudi laki na vodni osnovi. Klasični laki imajo pogosto neprijeten vonj, pri lakih na vodni osnovi pa je ta težava precej manjša, obenem pa je mogoče z njimi les zelo kakovostno zaščititi,« pojasni Marijan Ribnikar in doda, da se ljudje danes večinoma še vedno odločajo za olja, a tudi ta imajo svoje posebnosti:
»Skoraj vsa olja les potemnijo in mu dajo videz, kot da je moker. Ta videz je praviloma trajen. Če želi nekdo ohraniti čim bolj naravno barvo lesa, je zato primernejši lak na vodni osnovi oziroma akrilna barva na vodni osnovi. Proizvajalci so se temu prilagodili in danes obstajajo tudi olja, ki poskušajo ohraniti čim bolj naraven videz lesa. Pri laku na vodni osnovi les še vedno ohrani svojo teksturo. Lak se deloma vpije v les, višek pa se obriše. Z obema vrstama zaščite je mogoče doseči zelo podoben končni učinek, odvisno od tega, kakšen videz in občutek želimo.«
Danes na tržišču najdemo široko paleto olj in voskov, primernega pa lahko po besedah sogovornika zmešamo že kar sami, če uporabimo navadno olivno olje, čebelji vosek in dodamo eterično olje npr. limone, za prijeten vonj.
»Izbira olja ni črno-bela, saj isto olje ne bo dalo enakega rezultata pri vseh vrstah lesa. Vsaka vrsta lesa ima drugačne lesne pigmente, ki v stiku z oljem različno reagirajo. Če želimo doseči določen odtenek, je zato treba preizkušati in eksperimentirati,« pove sogovornik in izpostavi tungovo olje, ki je odlično tako za uporabo v interjerju (nekaj časa ima lahko neprijeten vonj) kot v eksterierju.
Na voljo so tudi t. i. trda olja (op. hardwax), ki ustvarijo tršo strukturo na površini lesa in s tem še bolje zaščitijo les ter poskrbijo za daljšo obstojnost. Pri naravnem olju je priporočljivo premaz obnoviti približno dvakrat na leto, pri teh vrstah olj pa je mogoče doseči drugačno površinsko strukturo in s tem večjo obstojnost, zato vzdrževanje ni potrebno tako pogosto. Ob večjih obremenitvah je morda treba premaz obnoviti na dve do tri leta, sicer pa lahko zdrži tudi deset let.
Prednost oljenja je predvsem v naravnem občutku površine, saj olje lesa ne zapre popolnoma, hkrati pa ga naredi vodoodbojnega in ga ščiti pred vsakodnevno uporabo. V ponudbi na tržišču najdemo široko paleto olj, od takšnih, ki so UV-obstojna, kot laki na vodni osnovi, do vodoodbojnih, s katerimi preprečimo, da bi voda na lesu pustila trajen madež. Poleg tega lesar po duši izpostavi tudi druge lastnosti olj:
»Premaz lahko pomaga tudi pri zaščiti pred insekti. Pri hrastu je na primer srednji del lesa črnjava, zunanji del pa beljava. Beljava je bolj problematična, saj jo lahko napadejo črvi. Če les dlje časa stoji in beljava začne propadati, jo je bolje odstraniti. Če pa je les svež in pravilno posušen, ga je mogoče tudi ustrezno zaščititi. Pomembno pa je vedeti, da na primer olivno olje samo po sebi ne preprečuje napada črvov – če je beljava minimalno premazana z osnovnim oljem, črvu to ne predstavlja ovire.«
Prav tako je treba izbrati olje in les glede na namembnost izdelka. Na primer, pri servirnih deskah so primerne praktično vse sadne vrste, medtem ko sta lahko kostanj in hrast zaradi taninov težavna. Varnost za stik z živili je nujna, zato sogovornik poudari, da so primerna predvsem jedilna olja, torej tista, ki se uporabljajo tudi v prehrani:
»Za lesene deske lahko na primer uporabimo tudi olivno olje. Osnovnemu olju lahko dodamo čebelji vosek, ki je prav tako primeren za uporabo v stiku z živili. Vsak les bi moral dobiti tudi ustrezno obravnavo glede na svoje lastnosti – pomembno je vedeti, katero olje se bo pri določeni vrsti lesa najbolje obneslo. Tudi hrast in kostanj sta lahko povsem neproblematična, če sta več let kakovostno posušena. Na trgu je veliko hrastovih desk, vendar je pomembno, da je les dovolj dolgo sušen.«
Imate doma leseno mizico, desko ali kak drug leseni izdelek, pa bi radi obnovili oljno plast? Sogovornik svetuje, da površino najprej zgladite s finim brusnim papirjem. Nato olje s krpico nanesete v tankem sloju. Pustite približno 15 minut, nato pa ves odvečni oljni premaz s suho krpo dobro obrišete.
Priporoča se, da plast olja obnovite vsakih šest mesecev oziroma po potrebi glede na vrsto olja in obrabo. Eden izmed znakov, da je čas za obnovo z oljem, je, da če površino pogledate proti svetlobi, na njej opazite različne odtenke oziroma je njen videz neenakomeren. Dolgoživost premazov lahko ohranjamo tudi s primernim vzdrževanjem. Kot pojasni sogovornik, lahko pretirano agresivno čiščenje naredi več škode kot koristi:
»Ena od pogostih napak je, da ljudje leseno mizico čistijo s čistili za steklo ali z različnimi vlažilnimi robčki, ki niso primerni za leseno pohištvo. Takšna sredstva lahko vsebujejo agresivne snovi, ki razgradijo olje in s tem poškodujejo zaščitni premaz. Tudi pretirano čiščenje ni dobro. Pri naravnem olju je bolje površino po potrebi obrisati s krpico in jo po potrebi ponovno premazati z istim oljem. Pomembno je, da smo pri negi konsistentni in uporabljamo enak oziroma kompatibilen izdelek.«
Če je bila mizica večkrat dobro premazana z lakom na vodni osnovi ali s hardwax oljem, je vzdrževanje nekoliko enostavnejše – dovolj bo vlažna krpa. Vendar lahko dolgotrajno čiščenje z vodo tudi pri teh premazih sčasoma vpliva na zaščitni sloj. Olja namreč lesa ne zaprejo stoodstotno, ampak ostane delno vodoprepusten, pri čemer se olje vpije v globino lesa.
Če se na površini mizice pojavijo manjše poškodbe ali madeži, jih je v manjši meri mogoče skriti že z novim nanosom olja. Pri večjih poškodbah pa je praviloma potrebno brušenje celotne površine, saj lahko le s tem dosežemo enoten videz površine. Če obdelamo samo poškodovani del, bo težko doseči celovit videz, saj les skozi leta spreminja barvo. Na to vpliva tudi okolje, v katerem se les nahaja.
»Če je les na mestu, ki mu ustreza, in ni zelo obremenjen, lahko brez dodatnih posegov zdrži dolgo časa. Če pa je izdelek na bolj občutljivem mestu in se pogosto uporablja, je potrebno pogostejše vzdrževanje. Če želimo večjo obstojnost in manj zahtevno vzdrževanje, je v takšnem primeru bolj priporočljiv lak na vodni osnovi,« svetuje Marijan Ribnikar.
Pravilno vzdrževan oljen lesen izdelek lahko brez težav zdrži več desetletij, le paziti je treba, da ni izpostavljen vlagi. Težava so predvsem velike temperaturne in vlažnostne razlike ‒ če je les enkrat v zelo suhem in drugič v zelo vlažnem okolju, vlago vpija in oddaja, zaradi česar lahko nastanejo mikrorazpoke. Sploh pozimi je zrak v notranjih prostorih pogosto bolj suh, zato je dobro skrbeti za primerno zračno vlago. Vlažilci zraka tako niso koristni samo za ljudi, ampak tudi za rastline in leseno pohištvo.
Pri zunanjih izdelkih so pogoji zahtevnejši: »Dež in veter les močno obremenjujeta. Če želimo les uporabljati na prostem, je treba izbrati ustrezno vrsto lesa in ga ustrezno zaščititi. Nekatere trše vrste lesa, kot sta akacija in hrast, lahko zunaj kljubujejo vremenskim razmeram več let že z minimalno zaščito, pri drugih vrstah pa je zaščita še pomembnejša. Pri zunanjih izdelkih se zato večinoma uporablja lakiranje oziroma primeren zunanji premaz.«
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Sponzorirana vsebina
