Zemlja je primer zgledne ekonomske in trajnostne prakse prenove stanovanja, pod katerega se podpisuje arhitekturni studio Project V Architecture, razpet med Sarajevom in Londonom. Projekt, velik le 50 m2, sledi modelu trajnostnega urbanega bivanja in je umeščen v sarajevsko sosesko, ki je nastala še v času nekdanje skupne države.

V družbi, v kateri je še vedno živ spomin na bosansko vojno in obleganje Sarajeva v 90. letih, si projekt Zemlja, umeščen v Grbavico ‒ sosesko, zaznamovano z vojno, prizadeva ponovno vzpostaviti občutek prostora, doma in skupne identitete skozi arhitekturno inovacijo. Projekt je zgleden primer vpliva obnove na širšo skupnost, ki preseže okvir soseske. »Zemlja« (kot pojem »prst«, v jeziku Bošnjakov tudi »dežela« in »država«) ponuja kanček upanja, saj uteleša celosten pristop k poglobljeni družbeni obnovi, tudi s tem, da spodbuja uporabo trajnostnih materialov in lokalnega znanja.  

Prvotno zapuščeno stanovanje je bilo radikalno preoblikovano z navezovanjem na arhitekturno zgodovino Sarajeva, da bi odražalo skupno identiteto njegovih prebivalcev, hkrati pa vključuje fragmente izvirnega stanja ter vzpostavlja odnose med materiali in ljudmi, ki jih pridobivajo, uporabljajo in sestavljajo.

Ključen izziv za arhitekta je bil ustvariti prostoren in prilagodljiv dom za par z različnimi življenjskimi ritmi, na skupno 50 m2 površine. V ta namen so odstranili tri nenosilne stene, s čimer so štiri temne, majhne sobe preoblikovali v en velik, svetel prostor s petimi prilagodljivimi bivalnimi območji, ki se širijo in krčijo s pomočjo premičnih zaves. Volnene zavese v barvi terakote delujejo kot gledališke zavese. Razkrivajo in skrivajo plasti prostora ter omogočajo neskončne možnosti preoblikovanja – ustvarjanje intimnih ali odprtih ambientov.

Rušenje notranjih sten simbolizira odstranitev fizičnih in psiholoških meja v razdeljeni družbi, medtem ko se oblikovanje uči iz inovativnih, prilagodljivih in organskih arhitekturnih primerov iz zgodovine mesta.

Koncept stanovanja stoji na treh otokih po meri izdelanega vgrajenega pohištva, ki so zasnovani kot mini arhitektura in določajo glavne funkcije bivanja ‒ delo, spanje, prehranjevanje. Mednje sodijo miza iz nabite zemlje, konzolna jedilna miza iz marmorja in bukovega lesa ter tridimenzionalni bukov monolit z garderobo, TV-omarico, shrambo in delovno mizo, ki ustvarja glavno ločnico med spalnim, delovnim in bivalnim prostorom.

Vsakdanje življenje se vrti okoli teh otokov iz naravne zemlje, lesa in kamna. Ti so odmaknjeni od zunanjih sten in stropa, kar omogoča tekoče gibanje po prostoru. Gibanje zraka in dnevna svetloba prosto krožita, kar je še posebej pomembno za spalni del, umeščen globoko v tloris. Hrastov parket, položen v vzorcu ribje kosti, obdelan z belim oljem, povezuje celotno stanovanje, v kuhinji in kopalnici pa so se z ohranitvijo prvotnega teraca poklonili preteklosti.

Projekt je skoraj v celoti izdelan iz naravnih materialov. Stanovanje tako deluje kot geološki artefakt s sledmi človeške roke na obdelanih površinah, kar ustvarja čutno izkušnjo in občutek pripadnosti zemlji. Uporaba lokalno pridobljenega lesa – masivnih bukovih desk, hrastovega parketa in smrekovih oken – ne prispeva le h krožnemu gospodarstvu, temveč simbolno povezuje stanovanje z gozdovi Bosne in Hercegovine, ki pokrivajo več kot 50 % države.

Stene in stropi so zaključeni z naravnim glinenim ometom, pri čemer gre za enega prvih sodobnih primerov uporabe glinenega ometa v Bosni in Hercegovini, zasidranega v tradicionalni gradnji. Bogata tekstura površin ustvarja globino in nenehno spreminjajoče se vzdušje zaradi odboja dnevne svetlobe in toplih materialov. Glina in les uravnavata vlago v prostoru, izboljšujeta kakovost zraka in toplotno učinkovitost, saj je potreba po ogrevanju v sarajevskih zimah nujna le nekaj ur dnevno.

Koncept »Zemlje« se razširi tudi na fasado z uporabo smrekovih oken, oblogo na balkonu in korit za rastline. Tako nastane prostor med notranjim in zunanjim, ki poudarja urbano bivanje, bolj povezano z naravo, skupnostjo in pridelavo hrane. Ali kot zaključujejo arhitekti:

»Prenova starih stavb je sinonim za prenovo družbe. To je eden prvih primerov sodobne trajnostne arhitekture v Bosni in Hercegovini. S procesom ustvarjanja majhnega doma smo ustvarili nekakšno oazo, ki predstavlja drugačen, miren svet v primerjavi s kaotičnim okoljem, ki nas obdaja.«

Fotografije: Shantanu Starick