Modificiran les: trden kot kamen, prozoren kot steklo

Naravni les je brez ustrezne zaščite lahko precej ranljiv material. Načenjajo ga vlaga, glive, UV-žarki in druge zunanje okoliščine. A z ustreznimi tehnološkimi postopki zaščite in zgoščevanja ga lahko naredimo trdnega, odpornega in zato uporabnega na najrazličnejših področjih. Gre za tako imenovani modificirani les, ki ima neverjeten potencial v gradbeništvu in arhitekturi.

0
Foto: Pexels

Vse bolj jasno postaja, da bi morala prihodnost gradbeništva in opremljanja naših domov temeljiti na naravnih materialih, ki nimajo negativnega vpliva na okolje in ljudi. Les, denimo, je preprost za oblikovanje, ekološki (skladišči CO2), trajnosten, lahko se ga reciklira in tudi po koncu svoje dolge življenjske dobe uporabi, na primer za energijo. Pa vendar ob vseh teh hvalospevih nekaj slabosti le ima: občutljiv je na vlago, UV-poškodbe, dimenzijsko je nestabilen, ima mehko površino, za piko na i ga radi napadajo še škodljivci. Seveda pa to niso omejitve, da ga še naprej ne bi uporabljali za najbolj smele in drzne projekte – treba ga je samo ustrezno zaščititi oziroma modificirati.  

Foto: Unsplash

Modifikacija

Modifikacija je eden najsodobnejših načinov zaščite lesa. Gre za postopek spremembe molekularne strukture lesne mase, da je globinsko zaščitena pred škodljivci, insekti in dimenzijsko nestabilnostjo. Najbolj pogosti sta kemična in termična modifikacija, pri čemer je prva reakcija med reagentom in lesnimi polimeri, pri drugi pa les segrevajo v posebnih komorah na 160 do 260 stopinjah Celzija, kar nekoliko spominja na tradicionalno tehniko obžiganja kolov v vinogradih ali segrevanje strešnih skodel v vročem olju.

Glavne prednosti modificiranega lesa so poleg večje odpornosti proti lesnim škodljivcem še zmanjšana ravnovesna vlažnost (manjše vpijanje tekoče vode in vlage iz zraka), izboljšana dimenzijska stabilnost (do 50 odstotkov zmanjšanje nabrekanja in krčenja lesa) ter eksotičen videz in enotna barva po celotnem preseku lesnega elementa.

Termično obdelan les je brez dodatne zaščite dolgo obstojen tudi pri uporabi na prostem. Modificiran smrekov les je na primer po odpornosti primerljiv z neobdelanim sibirskim macesnom, kar pomeni, da lahko z relativno preprostim postopkom in dostopno drevesno vrsto v določeni meri nadomestimo drugo, manj razširjeno vrsto lesa.

Z razvojem in širšo rabo modifikacije bo tako zaščiteni les postal tudi cenovno bolj dostopen, trenutne cene na kubični meter so namreč lahko dvakrat višje od neobdelanega lesa, zaradi česar še ni zanimiv za večje projekte. Se ga pa s pridom uporablja na manjših-za izdelavo fasadnih oblog, ograj, vrtnih garnitur in kritin, prav tako pa je zelo primeren za izdelavo stavbnega pohištva in savn.

Termično modificiran les ima videz staranega lesa, zato je zanimiv za stilne mizarje. Iz njega izdelujejo tudi imenitno rustikalno pohištvo in nadstandardni parket. Foto: Pexels

Zgoščen les

Še korak dlje v modifikaciji gre pri zgoščevanju lesa, s čimer se doseže, da je les bolj trden in da zlahka nadomesti jeklo, beton in podobne materiale. Zgoščen les se izdeluje kemično ali mehansko, pri čemer kemična obdelava poveča njegovo trdnost za do 11-krat, termična pa za do trikrat.

Postopek zgoščevanja lesa zelo intenzivno raziskujejo na inštitutu InnoRenew v Izoli, tamkajšnja raziskovalka in arhitektka Eva Prelovšek Niemelä pa o njem pravi: »Zgoščen les je ena izmed modifikacij lesa, ki ga pri nas zelo raziskujemo. Les pod toploto stisnemo v stiskalnici in s tem izboljšamo njegove mehanske lastnosti. Postane zelo trden, površinsko je zelo odporen. V nekaterih karakteristikah je podoben materialom, kot so kovina, kamen, in če ga znamo ohraniti v tem stisnjenem stanju, ga lahko uporabimo za takšne namene, kot se lahko uporabljajo kovina, keramika ali pa kamen. Tukaj imamo že evropski patent na tem področju, ker smo razvili način, kako zadržati ta les v stisnjenem stanju. Na našem objektu si lahko ogledamo en produkt, ki smo ga naredili v naši mizarski delavnici. To so rešetke na konvektorskih škatlah, kjer smo z zgoščenim lesom nadomestili kovino. Torej neobnovljiv material smo zamenjali za obnovljiv lesen material.«

Z zgoščenim lesom obloženi konvektorji v stavbi InnoRenew. Foto: Miran Kambič

Prosojni les  

Možnih modifikacij lesa pa s tem še ni konec. Omenimo lahko tudi prosojne/transparentne lesne kompozite, ki pa na trgu še niso na voljo.  

Da, prav ste prebrali, v prihodnosti bo po zaslugi modifikacije zagotovo možno kupiti prosojni les, ki ga izdelujejo tako, da iz lesa odstranijo vse komponente, ki absorbirajo svetlobo (predvsem lignin) ter jih nadomestijo s polimernim lomnim indeksom.

Transparentni les bo v prihodnje preoblikoval arhitekturo, saj bi iz njega lahko izdelovali prosojne lesene strukture ali okenske okvire. Vse prihodnje stavbe bi bile veliko bolj energetsko učinkovite, saj je znano, da je les veliko boljši izolacijski material kot steklo.


Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorata za lesarstvo.

Sponzorirana vsebina

Prejšnji članekBernix Furniture Design: elegantne marmornate mizice izpod rok slovenskih mojstrov
Naslednji članekNenavadna prenova, ki stari hiši »odpira pogled« 
Avatar photo
V televizijski oddaji Ambienti se pogovarjamo o lepih prostorih, zanimivih detajlih, navdihujočih vrtovih in sodobnih tehnologijah gradnje.
0 komentarjev
Inline Feedbacks
Poglej vse komentarje