Iz 100. oddaje Ambienti: smetana najlepših hiš v Sloveniji

V jubilejni, 100. oddaji Ambientov smo se sprehodili po spominu najlepših, najbolj ekskluzivnih in navdušujočih hiš v Sloveniji. Izbor, ki seveda ni bil lahek, vam predstavljamo tudi na tem mestu, najlaže pa ga utemeljimo s pestrostjo, različnostjo, bogastvom zamisli in pomenom sodelovanja med arhitekti ter investitorji.

0

Hiše “lepotice” nam svoje vrline in lepote kažejo na raznovrstne načine. Nekatere izzivajo z ekstravaganco, zapeljujejo z eleganco ali navdušujejo s sodobnostjo, nekatere se raje spogledujejo s preteklostjo, spet druge pa se ponašajo z izjemno lokacijo, posebno zgodbo, posrečenimi detajli, vsekakor pa sodijo med najbolj ponosne izdelke naše ustvarjalne moči in izvajalskih spretnosti.

Hiša za najlepša leta

Arhitektura: biro Gašperič; foto: Virginia Vrecl

Postaviti hišo na rahlo padajočem terenu se ne zdi nič posebnega, saj lahko višinsko razliko izravnamo z vkopom. Arhitekt Matej Gašperič pa se je nove družinske hiše lotil tako, da je s slemenom sledil padcu terena, ki se spušča za 4 stopinje. Ravna tla v pritličju je dosegel z razdelitvijo na tri nivoje. Vsak nivo vsebuje svoj, ločen program bivalnih prostorov. Hiša je pritlična in meri dobrih 150 m2.

Hiša za pet in ves svet prijateljev

Arhitektura: Matej Gašperič, biro Gašperič; foto: Miran Kambič

Naslednja hiša je večja in skriva več posebnosti. Dom petčlanske družine v Logatcu je na zunaj videti kot še en primer moderne, minimalistično zasnovane hiše. Ob njej se skriva košarkarsko igrišče; velika, bogato opremljena kuhinja je namenjena tako notranji kot zunanji rabi; nad kuhinjskim pultom dominira dimnik, imenovan trocevka; v pritličju preseneti vijugasti hodnik s krivimi vrati. Prostori so voluminozni, a skladni. Razporedili so jih v dva povezana objekta, glede na funkcionalnost.

Skandinavska hiša

Arhitektura: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj; foto: Miran Kambič

Slovenec, ki se je po več desetletjih vrnil v domovino, si je postavil nov dom, pri tem pa je želel ohraniti slog dosedanjega življenja na Švedskem. Imel je zelo jasne želje, ki so jih arhitekti morali spoštovati: hiša na pogled ne sme biti velika in biti mora v sozvočju z naravo. Tako so jo skrbno umestili v prostor, kar omogoča čudovite razglede iz dnevnih prostorov. Te so zato umestili v gornjo etažo, spalne prostore pa v pritličje. V notranjosti se etaže nekako prelivajo med seboj, kar vzbuja občutek odprtosti.

Dom med brezami

Arhitektura: Gašper Fabijan; foto: Miran Kambič in Gašper Fabijan

Povezanost z okolico in naravo nasploh je odlika tudi naslednjega doma. Dom med brezami je poetična oznaka za hišo, ki sta jo lastnika postavila na Gorenjskem. Pri snovanju je arhitekt upošteval njuno navezanost na naravo, zato so ohranili tamkajšnja drevesa, celo tako, da nekatera rastejo skozi streho hiše.

Lesena hiša, Mlačevo

Arhitektura: 3biro (prof. Janez Koželj, Blaž Rupar, Tina Rupar Kobe); foto: Miran Kambič

Že na zunaj se lesena hiša v Mlačevem pri Grosupljem loči od sosednjih zgradb. Gre za primer novogradnje, pri kateri je imel lastnik že pred začetkom načrtovanja zelo jasno oblikovane zahteve. Arhitektom je naročil, da lahko koristna površina obsega največ 130 kvadratnih metrov, da mora vsak od treh otrok imeti svojo sobo, konstrukcija hiše naj bo lesena, zunanji ovoj pa iz valovitk. Te vlaknocementne plošče le redko vidimo na zunanjem ovoju hiše, čeprav zagotavljajo odlično izolacijo in prezračenost fasade.

Razgiban dom pod drevesnimi krošnjami

Arhitektura: Andrej Milovanovič; foto: Ambienti

Vse več domov gradimo iz lesa. Odločen zagovornik take gradnje je arhitekt Andrej Milovanovič, zato je za soprogo in zase postavil dom na Dolenjskem, v celoti zgrajen iz križno lepljenega lesa. Sestavljata ga dva ločena, s hodnikom povezana majhna objekta. V enem so spalni prostori, drugi pa je namenjen dnevnemu bivanju. Arhitekt poudarja čim bolj racionalno izrabo prostora in njun dom je prepričljiv dokaz takega pristopa. Dodatno privlačnost pomeni enkratna lega na robu gozda nad dolino.

Vila pod gradom Socerb

Arhitektura: Demšar Arhitekti; foto: Fulvio Grisoni

Edini objekt v našem tokratnem izboru, zgrajen na klasičen način, se v marsičem razlikuje od doslej videnih. Vila, ki so jo zgradili na pečini pod gradom Socerb, je po besedah arhitektov pomenila zanje  velik izziv. Izjemna lokacija, od koder se ponuja razgled na celoten Tržaški zaliv, osončenost in zavetje pred burjo so odlike, zaradi katerih so se arhitekti zavedali res velike odgovornosti. Objekt s precejšnjo kvadraturo je podolgovate oblike in z velikimi panoramskimi okni omogoča družini uživati izjemni razgled.

Ilovnata hiša na klancu

Arhitektura: RVA arhitekturna pisarna; foto: Matej Lozar

Med alternativnimi gradivi, iz katerih rastejo hiše v Sloveniji, je tudi ilovica. Zanimivo hišo na severu Celjske kotline kot posebno opredeljuje prav gradivo: ilovica. Med prednostmi ilovice so kratka pot od izkopa do mesta vgradnje, zelo dobre gradbeno-fizikalne lastnosti, torej absorpcija in difuzija toplote ter vlage, negorljivost in možnost razgradnje. Seveda so gradili z ilovico tudi v preteklosti, pri sodobnem načinu gradnje te hiše pa so ilovico mešali s slamo in ekstrudirano glino. Tako so povečali izolativnost sten. Ilovico so izkopali kar na mestu, kjer so zgradili hišo.

Slamnata hiša z razgledom

Arhitektura: RVA arhitekturna pisarna; foto: Matej Lozar

Mlad par je ob izbiri gradiva za svojo prvo hišo sledil svojemu nagnjenju do naravnih materialov in sonaravnemu načinu bivanja. Izbrala sta gradnjo iz vnaprej pripravljenih slamnatih sten, tako da hišo sestavljajo trije osnovni gradniki: slama, ilovica in les.

Hiša iz zabojnikov

Foto: Jasna Marin, arhiv lastnikov

Verjetno ni dosti takih, ki bi se takoj ogreli za gradnjo svojega doma iz ladijskih zabojnikov… in vendar, kot smo videli v Mariboru, sta Uroš in Tina uredila zares poseben dom prav iz zabojnikov. Zanje sta se odločila, ker sta imela na voljo zelo ozko zemljišče, na katerem sta želela postaviti svojo hišo. Iz petih sicer ozkih in dolgih zabojnikov sta sestavila normalen dom, povsem običajnih dimenzij.

Zemljanka

Foto: arhiv lastnika

Pri snovanju svojih domov se dandanes le redko zgledujemo po načinih bivanja iz preteklosti. V Razkrižju pa je enega od domačinov prav odkritje naselja iz bakrene dobe navdihnilo, da je na domačem zemljišču postavil zemljanko. Pri tem je uporabil naravne gradnike, kot so les, ilovica, slama in pesek. Stene notranjih prostorov so ometane z ilovico, zunanjost, ki daje zemljanki kupolasto obliko, pa obdaja nasutje iz prsti, preraslo s travo. Notranjo opremo je iz lesa izdelal lastnik sam, svetlobo pa je v zemljanki zagotovil s pomočjo svetlobnikov. Morda se bosta z ženo kdaj preselila v zemljanko, saj jima 50 m2 povsem zadošča.

Hobitska čajnica

Foto: Jasna Marin

Čajnica pri Sveti Ani v Slovenskih Goricah pravzaprav ni hiša, v kateri bi prebivali, vendar je tako posebna, da smo jo z veseljem predstavili. Nastala je kot nadgradnja zeliščnega vrta, ki sta ga lastnika uredila na istem zemljišču. Na vrtu uspeva bogata zbirka, okoli 250 različnih zelišč. Da bi imela možnost uživati pripravke iz teh rastlin, sta lastnika zgradila zemljanko v strmem bregu, na katerem je nekoč rasel vinograd. Kot gradivo sta uporabila star les, le ena stena je zidana. Streho prerašča trava, notranjost pa je opremljena tako, da je vse povezano z zelišči.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *