Dovršena vila pod gradom Socerb

Gotovo lahko rečemo, da je vila v naselju Strmec, tik pod gradom Socerb, eno najbolj privlačnih domovanj, kar smo jih obiskali med snemanji naših Ambientov. Lastnik Marko izhaja iz kraja Dolina, na italijanski strani meje, tik pod strmim robom, na katerem sta si z ženo Tanjo postavila svoj dom. Zavedajoča se srečnega naključja, da sta našla tako zavidanja vredno lokacijo, sta veliko razmisleka, moči in sredstev vložila tudi v sam objekt in njegovo notranjost. Pri tem sta ju vodila arhitekta Gašper Demšar in Miha Maček iz biroja Demšar arhitekti.

0

Arhitekta svoj prvi stik s sanjsko parcelo opišeta kot veliko darilo. Kraški teren s tradicionalno arhitekturo, razgled vse do Tržaškega zaliva ter prisotnost gradu Socerb so bili zanju velik navdih, ki pa je s seboj prinesel dobršno mero odgovornosti: do lokacije, naročnika in narave. Strm padec terena, kraška burja in primerna orientacija so predstavljali pomembne pogoje za načrtovanje hiše, a kot povesta, so se vsi zlili v dobro sožitje: “Vse nam je šlo na roko. Razgled in sonce sta iz iste smeri, parcela pa je naravno zavarovana proti burji.” Strm teren pa je bil izhodišče za dvojno zasnovo hiše.

Hiša in servis

Objekt je sestavljen iz dveh glavnih delov. Eno je hiša, ki z gabaritom, streho in fasado spoštuje in posnema tradicionalno kraško arhitekturo in v katero so vstavljeni vsi osnovni bivalni prostori hiše. Drugo pa je servisni objekt, delno vkopan v strmo parcelo, ki se z njo na eni strani spoji, na drugi pa na kraško pokrajino referira s svojo kamnito fasado. V njem so servisi, prostori za goste in vhodna veža. Oba objekta se združita v dvovišinskem dnevnem prostoru, kjer kraško arhitekturo dopolni povsem sodoben dizajn: bela tla, bele stene, klasični oblikovalski kosi pohištva, po meri izdelan kuhinjski otok; našo pozornost pa še posebej pritegne osrednje stopnišče. Le-to pod seboj skriva kar dva niza omar (na eni strani kuhinjske, na drugi garderobne), oblečenih v eleganten tikov furnir, s čimer postane stopnišče osrednji funkcionalni in estetski element v prostoru.

Po stopnicah nam pogled steče navzgor, v družinske intimne prostore, iz katerih se dostopa iz odprte in zračne galerije. Pogled iz nje pa nas zopet poveže s pritličjem, in preko terase s kraško pokrajino in Tržaškim zalivom.

Pri Ruznovih

Hišo še dodatno nadgradijo številna umetniška dela, nabrana iz vseh vetrov in razpostavljena tako v interierju kot v eksterierju. Znotraj opazimo številna platna, dela lastnice in njenih prijateljev slikarjev, zunaj pa rjavijo utilitarni, industrijski predmeti, ki postavljeni v prostor delujejo kot skulpture. Le-ti se še posebej dobro navežejo na izbrane fasadne elemente v kortenu, ki sicer tradicionalno kraško barvno in materialno paleto – kamen, opeka, omet – posodobijo in oplemenitijo. 

Lastnica o hiši poetično pripomni: “Graditi hišo je kot začeti novo razmerje z nekom. Se pravi, sčasoma postane del tebe. In tako se je zgodilo tudi nam. Ta hiša je zdaj naš dom, v katerega se radi vračamo, v katerem se zelo dobro počutimo. Tudi najin sin, ko gremo na kakšno daljše potovanje, že po parih urah reče, da bi rad šel nazaj v svojo belo hišo, kakor jo je on preimenoval.”

Arhitektura: Demšar arhitekti

Fotografije: Fulvio Grisoni

360° ogled

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA

Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA