Bonsaj: kako skrbeti za miniaturno drevo?

Se vam je kdaj zgodilo, da ste se v vrtnem centru naravnost zaljubili v bonsaj, ga prinesli domov, potem pa obtičali? Brez skrbi, za vas smo pripravili kratka in jedrnata navodila za njegovo vzgojo:

0

Kaj je bonsaj?

Besedo ‘bonsai’ bi lahko iz japonščine prevedli kot ‘posajen v posodo’. A bonsaj je več kot le drevo v posodi: na Japonskem je pomemben del tradicije in kulture. Vzgoja bonsajev namreč sega v 14. stoletje in – tako kot obredno pitje čaja ali ustvarjanje ikebane – za Japonce pomeni posebno meditativno stanje. Vzgoja bonsaja traja več desetletij in je izjemno dragocena izkušnja.

Skrb za bonsaj

Čeprav se na prvi pogled zdi zastrašujoče – v oskrbo vam je bilo namreč zaupano majhno drevo, ki so ga v vrtnem centru vzgajali in oblikovali več let – je osnovna skrb za bonsaj pravzaprav preprosta. 

1. Kam postaviti bonsaj?

Najboljši položaj bonsaja boste določili glede na njegovo vrsto, saj bodo iglavci potrebovali drugačne pogoje kot bonsaji tropskih vrst. 

Najpogostejše vrste bonsajev so prav iglavci, kot so brin, bor ali smreka. Iglavci za najboljše uspavanje potrebujejo nihanje temperatur, skladno z letnim časom, zato jih vzgajamo na prostem. Podobno storimo z listopadnimi bonsaji, z javorjem, gingkom ali brestom.

Po drugi strani pa je za bonsaje tropskih vrst – npr. fikuse, šeflere, tolstolistnice – potrebno zagotoviti stalno temperaturo in vlago, zato bodo najbolje uspevali v notranjih prostorih.

Še nekaj splošnih nasvetov: bonsaj postavite stran od virov toplote (radiatorjev) in prepiha (klimatskih naprav, prezračevalnih sistemov, odprtih oken), na dobro osončeno mesto in v prostor z optimalnim nivojem vlage.

2. Zalivanje

Neredno zalivanje je najpogostejši razlog za smrt bonsaja. Ker je rastlina posajena v zelo plitvo posodo, se prst hitreje izsuši: bonsaj zato zalijemo takoj, ko opazimo, da je vrhnja plast prsti suha. Zalijte obilno, odvečno vodo odcedite in ne pustite, da se zadržuje na dnu posode. 

Preobilno zalivanje prav tako ni priporočljivo: če bonsaju začno rumeneti listi ali pa se zvijajo manjše veje, preverite, ali niste morda utopili korenin. Če je potrebno, bonsai presadite v bolj sipko prst oziroma prilagodite frekvenco zalivanja.

3. Prava prst in gnojenje

Izberite prst, ki zagotavlja primerno odvodnjavanje in zračenje korenin, a bo hkrati zadržala dovolj vlage. Takšno prst lahko pripravimo sami doma, tako da prsti za sobne rastline primešamo nekaj peska in glinaste prsti (oz. glinoporja). 

V sipki in plitvi prsti je gnojenje nujno. Kupite posebno gnojilo za bonsaje, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij. Gnojite skladno z navodili.

4. Oblikovanje drevesa
Kar je za bonsaj specifično, je njegovo oblikovanje, ki zahteva dober premislek in ravnovesje – drevo moramo vedno vzdrževati v njegovi miniaturni različici, ne da bi ga pri tem preveč oklestili in povzročili njegovo smrt. Rez delimo na dva sklopa – na osnovno vzdrževanje in na oblikovanje. 

Osnovno vzdrževanje: kot za vse rastline, ima obrezovanje bonsaja številne prednosti: pospeši novo rast, izpostavi liste sončni svetlobi in olajša kroženju zraka. Drevo se okrepi in zmanjšajo se možnosti za nastanek bolezni.

Obrezujemo veje, drevesne popke in liste in s tem pospešimo rast novih, manjših vej in manjših, a obilnejših listov. Drevo lahko obrezujemo skozi vse leto, cvetoče bonsaje pa obrezujemo spomladi.

Oblikovanje: oblikovanje pa je bolj napredna tehnika, ki jo izvajamo, ko drevo počiva, tj. pozimi. Po navadi se lotimo odstranjevanja večjih vej, kar včasih škoduje drevesu, zato se pred rezom vedno najprej posvetujte s strokovnjakom. V tem času lahko drevo oblikujemo tudi z žico: okoli veje, ki ji želimo spremeniti smer, narahlo ovijemo žico. Žico pustimo na mestu do pomladi, ko bo drevo ponovno začelo z rastjo in odganjanjem – ne želimo namreč, da bi se žica zažrla v vejo oziroma omejevala rast listov.

5. Presajanje bonsaja

Bonsaji, ki jih kupimo v večjih trgovinah, so navadno posajeni v majhne plastične lončke in jih je zato potrebno čimprej presaditi. Prav tako bonsai presajamo takrat, ko opazimo presežek korenin, oziroma na 2-5 let. Če ima drevo namreč preveč korenin, se lahko izstrada, saj v majhni posodi ne prejme dovolj hranil za njihovo vzdrževanje. Za razliko od drugih rastlin, ki jih navadno presajamo v za 1-2 številki večje posode, odrasel bonsaj vzdržujemo v majhni posodi, saj tako ustavljamo njegovo rast. Priporočamo plitvo glineno posodo z dobrim odvodnjavanjem. Pod njo lahko postavite manjši pločevinast pladenj s peskom, ki bo prejemal odvečno vodo.

Drevo odstranite iz posode in s korenin previdno odstranite prst. Z ostrimi, razkuženimi škarjami odrežite zunanji sloj korenin in morebitne poškodovane ali bolne korenine. Dobro očistite posodo in čez luknje položite tanko mrežico, da preprečite izpiranje prsti in uhajanje korenin. Posodo napolnite s predpripravljeno mešanico prsti, nanjo položite bonsaj in ga nežno zadelajte v zemljo. Zalijte.

Fotografije: Pinterest

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *