Predstavljamo vam kraj, kjer vas ob jutrih zbudi ptičje petje, ne pa hrup avtomobilov. Kraj, kjer ob večerih lahko občudujete zvezde, saj ni svetlobnega onesnaževanja. Goriške iže, prekrasno posestvo, posejano s sodobnimi in prenovljenimi panonskimi hišicami ter gospodarskimi objekti, pa ne navdušuje le zaradi počitniške idile, temveč tudi zaradi arhitekture, ki je nastala iz velikega spoštovanja do dediščine tega območja.
Na Goričkem, med grički in dolinami razgibane pokrajine na skrajnem severovzhodu Slovenije, se nahajajo počitniške hišice, ki so resnično nekaj posebnega. V Križevcih, v vasici, kjer so se nekoč križale poti med Dunajem, Zagrebom, Budimpešto in Trstom, je namreč zraslo naselje sodobnih in prenovljenih objektov, poimenovano Goričke Iže.
Iža je, kot mi razloži njihova »mama« oziroma idejna vodja celotnega projekta, glavna soba v panonskih hišah, kjer so ljudje nekoč kosili, pa tudi spali. Skratka soba, kjer se je odvijalo družinsko življenje med štirimi stenami. Vsaka izmed šestih iž je dobila ime po posebnostih, ki jo ločijo od drugih.
»Navdušila me je arhitektura panonske domačije – cimprače, grajene iz naravnih materialov, z ilovico, blatom in slamnato streho ter značilnimi starimi okni. Tako sem v skoraj podrti domačiji, poleg katere sta stala hlev z velbanimi obodi in velik skedenj za spravilo poljščin, takoj prepoznala potencial. Odmaknjena lega na robu zaselka z izjemnim razgledom je v meni prebudila idejo o prostoru za turizem, kjer bi ljudje lahko uživali v naravi, miru in pristni izkušnji bivanja. Objekte smo skrbno prenovili. V ta namen pa smo želeli ohraniti zgodbo tradicionalne naravne gradnje in jo povezati s sodobnimi pristopi, zato smo se navdušili tudi nad konopljinima hišama, ki smo ju zgradili na novo. Konoplja kot trajnostni, obnovljiv material z odličnimi bivalnimi lastnostmi predstavlja nadaljevanje dediščine naših prednikov v sodobni obliki,« pojasni Nataša Gerič Radonjić, ki med pozitivnimi lastnostmi konopljine gradnje navede tudi omejevanje elektromagnetnega sevanja: »Ko se je ponudila priložnost za nakup še dveh hiš, smo skupaj z bratrancem, arhitektom in oblikovalcem interjerja zasnovali Bejlo in Čarno ižo. Ena hiša je zaživela v temnejšem, elegantnem interjerju, druga v svetlejši podobi z zlatimi detajli – vse z namenom povezovanja tradicije, narave in sodobnega udobja.«
V desetletju, odkar je postala lastnica posestva, so tako postopoma prenavljali objekte in dodajali nove. Vse v sodelovanju z lokalnimi mojstri, veščimi obnavljanja objektov na star način. Panonska hiša, krita s slamo, je dobila ime Indašnja, medtem ko je obnovljen gospodarski objekt z znamenitimi velbi poimenovan Velbana Iža. Na posestvu sta, kot omenjeno, zrasli tudi dve hiši iz konopljine gradnje. Konopljina Iža se pohvali z Red Dot nagrado za najboljši izkoristek interjerja na kvadraturi, Konopka pa z nagrado gospodarske zbornice Štajerske za inovacije. Potem pa sta tu še najnovejši pridobitvi, Čarna in Bejla.
Čarna
»Čarna je tipična prekmurska hiša, zasnovana kot sodobna interpretacija tradicionalne cimprače. Lesena konstrukcija, ilovica, blato, slama in ilovnati ometi ohranjajo značilnosti naravne gradnje in povezanost z dediščino prostora,« pojasni Nataša in razloži, da je arhitekt značilna majhna okna, ki so nekoč osvetljevala osrednji bivalni prostor s pečjo, nadgradil z velikim panoramskim oknom.
S tem se v hišici prepletata tradicija in sodobnost – toplina ognja, pogled v naravo in občutek odprtega prostora. Kad v dnevni sobi, savna in jacuzzi ustvarjajo ambient razvajanja, namenjen počitku, umiritvi in kakovostnemu preživljanju časa v bližini drug drugega.« Čarna vsega skupaj meri 60 m2, v njej pa so spalnica z zakonsko posteljo, kuhinja, jedilnica, kopalnica in dve dodatni ležišči.
Pri obnovi Čarne so ohranili kar največ prvotnih elementov hiše. Manjša značilna okna so restavrirali, prav tako vhodna in notranja vrata. Na novo sta bili izvedeni le panoramsko okno in drsna vrata, ki povezujeta notranjost z okolico. Obnova je vključevala tudi menjavo inštalacij, tlakov in ometov ter ureditev nove zunanje fasade. Obstoječa konstrukcija je imela dovolj dobro izolativnost, zato so dodatno izolirali le podstrešje, s čimer so izboljšali energijsko učinkovitost, hkrati pa ohranili značaj tradicionalne hiše.
Bejla
Ob Čarni stoji nekdanji gospodarski objekt, ki je z obnovo dobil povsem novo življenje. Bejla, katere površina meri 80 m2, se pohvali z vidnim ostrešjem, mogočnimi lesenimi tramovi in opečnimi zidaki, ki so postali osnova za prostorno in zračno poletno rezidenco. Nekdanji gospodarski prostor se je preoblikoval v enoten bivalni prostor, kjer se prepletajo dnevni prostor, kuhinja in jedilnica, le kopalnica je umeščena kot samostojen prostor z odprtim stropom.
»Ko smo prvič videli objekt, je bil v zelo surovem stanju – brez oken in vrat, tramovi so bili razpadajoči, ostali so le deli strešne konstrukcije in zidovi. Kljub temu smo v njem videli potencial. Obnova je bila v marsičem zahtevnejša kot novogradnja, saj smo želeli ohraniti značaj starega objekta in njegove prvine,« pove lastnica Nataša.
Pri prenovi so ohranili del starih lesenih tramov, poškodovane pa so nadomestili z novimi. Vidna opečna fasada je ostala pomemben arhitekturni element, ostrešje so izolirali, dotrajano opečno kritino pa zamenjali s trajnejšo pločevinasto. Ohranili so leseni značaj stropa, celovito obnovo pa zaokrožili tudi z novimi inštalacijami.
Notranjost je zasnovana v prepletu tradicionalnega in sodobnega. V Bejli izstopajo masivni kosi iz marmorja, povezani s toplino tekstila. Miza iz marmorja in kovine ter veliki marmorni klopi, vsaka tehta kar 350 kilogramov, ustvarjajo občutek brezčasne elegance in klasične estetike. Poseben element je tudi les, položen v kopalnici, zaščiten s posebnim premazom, ki ga ščiti pred vlago v prostoru. Ker je tuš kabina zaprta in voda na površini ne zastaja, se material dobro obnese. Les pod nogami daje prijeten, topel občutek in hkrati ohranja naraven videz prostora.
