S prenovo se je vrstna hiša iz začetka 80. let preobrazila v svetel, zračen in predvsem igriv dom mlade družine, v katerem je belina le platno za mavrico barv. Slovenski alpski smučar Miha Hrobat in njegova soproga Lana sta obstoječo zasnovo večinoma ohranila, jo odprla tam, kjer je bilo to potrebno, ter ji z domiselnim interjerjem in številnimi rešitvami DIY vdahnila povsem novo življenje.
Lastniki se pri oblikovanju interjerja pogosto odločajo za nevpadljive barvne palete, med katerimi prednjačijo nevtralni odtenki. Pri mladi družini, ki si je dom ustvarila v gorenjski prestolnici, pa je zgodba drugačna. Njihov dom je namreč dokaz, da je prav bela lahko odlična podlaga za prav vse barve mavrice. Žive barve, rastline, igrivi dodatki in premišljeno izbrani kosi pohištva ustvarjajo mladosten, a obenem izrazito sproščen in oseben prostor.
Od družinske hiše do družinskega doma
Hiša v Kranju ima za Miho posebno vrednost. Gre za družinsko hišo, v kateri je odraščal njegov oče, pozneje pa so v njej živeli tudi njegovi stari starši. Ko se je mlada družina povečala, se je ponudila priložnost, da hiša postane njihov novi dom. Odločitev je bila toliko lažja, saj sama zasnova tlorisa ni potrebovala veliko sprememb. Prenova je bila vse prej kot dolgotrajen proces. Začela se je spomladi, družina pa se je vselila že sredi avgusta. Razlog za tako hitro selitev je bil zelo konkreten: z začetkom smučarske sezone je Miha pogosto odsoten, zato je morala biti hiša do takrat pripravljena za bivanje.
Čeprav radikalno v tlorisno zasnovo niso posegali, porušili so le nosilno steno med kuhinjo in jedilnim delom, je bil gradbeni poseg temeljit. Z rušenjem stene so dnevni prostor povezali in ga odprli, ker pa je bila stena nosilna, sta njeno funkcijo prevzela preklada in steber. Tega so domiselno integrirali v kuhinjski otok. Na novo so uredili tudi vodovodne in elektroinštalacije, tlak ter omete. Starega opaža, ki je prostor nekoč vizualno zapiral, tako ni več; nadomestile so ga bolj čiste in svetle površine.
Pomemben del prenove je bil tudi kamin. Ker je bil v slabem stanju, so ga odstranili, dimnik pa pustili za morebitno poznejšo uporabo. V kopalnici so z odstranitvijo neuporabnega dela dimnika pridobili prostor za kad, poleg nje pa umestili še tuš kabino.
Bela podlaga za barvito življenje
Lana je prevzela kreativno vodstvo pri oblikovanju interjerja. Kot grafična oblikovalka in vsestranska kreativka je pri opremi iskala predvsem preproste in dostopne rešitve. Veliko je bilo projektov DIY, pohištvo pa sta večinoma nakupila v trgovinah s pohištvom.
Osnovno vodilo je bilo preprosto: zračnost, odprtost, minimalizem in barve. Lana si ni želela doma zapolniti s pohištvom, temveč je hotela pustiti prostoru, da diha. Zato je večje površine umirila z belo, karakter pa prostoru dodala z živahnimi dodatki. Poseben značaj dajejo interjerju tudi rastline. Med njimi je monstera, ki je pripadala Mihovi babici in je bila v hiši že pred prenovo. Preživela je celo poletje štemanja, prahu in gradbenih posegov ter danes nadaljuje svojo zgodbo v prenovljenem domu.
V osrednjem prostoru se je s preprostim arhitekturnim posegom odprl velik skupni bivalni prostor, v katerem se prepletajo kuhinja, jedilnica in dnevni del. Kuhinja je tako postala del družinskega dogajanja, kar je za družino z majhnima otrokoma še posebej praktično. Iz dnevnega prostora se odpira pogled na veliko zunanjo teraso z letno kuhinjo in lounge kotičkom ter na zelen vrt.
Svež zrak tudi takrat, ko so okna zaprta
Pri prenovi starejše hiše je družina želela poleg vizualne osvežitve izboljšati tudi bivalne pogoje. Ob menjavi oken in drugih prenovitvenih posegih lahko namreč starejši objekt postane precej bolj zrakotesen. Zato so se odločili za decentraliziran prezračevalni sistem Lunos. Miha pravi, da razliko najbolj opazita po daljši odsotnosti: ko se vrneta domov, je zrak še vedno svež in ni potrebe, da bi takoj odpirala okna.
»Pri starejših stavbah se pogosto srečujemo s prenovami, ki so parcialne. To pomeni, da se vgrajujejo plastična okna, objekti pa se zapirajo z novimi fasadami. S tem sicer naredimo energetsko učinkovite objekte, ki pa postanejo zrakotesni. V takšnih objektih je zato brez ustreznega prezračevanja težko kakovostno bivati. Pri prenovah je zato treba pravočasno pomisliti tudi na prezračevanje oziroma mehansko prezračevanje. To nam omogoča, da so energetsko učinkoviti objekti hkrati tudi trajnostni, predvsem pa zagotavlja, da je bivanje v njih prijetno in kakovostno,« pojasni Uroš Fonovič, direktor podjetja LUNOS Slovenija, in doda, da je po grobi oceni v Sloveniji približno 1,2 milijona stavbnih enot starejšega fonda, po strokovni oceni pa je ustrezno prezračevanih le približno 17 odstotkov stavb. To pomeni, da je potencial stavb, ki jih je še treba opremiti z ustreznimi prezračevalnimi sistemi, ogromen.
Lana in Miha sta se za vgradnjo prezračevalnega sistema odločila naknadno, kar je po njunem mnenju dodatna prednost decentraliziranega prezračevalnega sistema Lunos. Sistem je bilo mogoče namestiti tudi po zaključeni prenovi, z lokalnimi preboji, brez obsežnih posegov v že urejeno notranjost. Pri hiši s površino od 120 do 130 kvadratnih metrov takšna vgradnja traja okvirno eno dopoldne. Sistem z dovajanjem svežega in odvajanjem odrabljenega zraka omogoča neprekinjeno prezračevanje, pri čemer filtri zmanjšujejo vnos cvetnega prahu in drugih delcev iz zunanjega zraka.
Pri Lunosu ob tem poudarjajo, da je pri starejših objektih smiselno o prezračevanju razmišljati že ob začetku prenove. Hkrati pa za odločitev ni nikoli prepozno, niti takrat, ko so gradbena dela že končana. Ob vgradnji novega prezračevalnega sistema v okviru prenove je mogoče ob spodbudah Eko sklada pridobiti nepovratna sredstva v višini do 30 odstotkov investicije.
Vsak prostor ima svojo zgodbo
V utilityju je bila nekoč zobozdravstvena ordinacija Mihove babice, pri vhodu pa sta svoj prostor dobila tudi družinska kosmatinca, za katera sta Miha in Lana uredila lastna boksa. Na hodniku je svoje mesto našla tudi vitrina s športnimi priznanji in spominki. Pokali, medalje in plakete pripovedujejo zgodbo Mihove športne poti, med njimi pa so tudi priznanja s svetovnega prvenstva, svetovnega pokala in olimpijskih iger mladih.
Spalnica je bila pri prenovi med zadnjimi na vrsti. Tudi tukaj je Lana veliko naredila sama – med drugim je namestila stenske panele in obnovila posteljni okvir iz masivnega lesa. Namesto da bi star kos pohištva zamenjala z novim, ga je prebarvala v belo in ga tako vključila v novo podobo prostora.
Hiša je tako ostala družinska hiša, vendar z novo vsebino. Arhitekturno je odprta, svetla in funkcionalna, interierno pa izrazito osebna. Prav kombinacija umirjene bele osnove, drznih barv, zelenja in številnih rešitev DIY ustvarja občutek, da se je dom oblikoval skupaj z družino – in ne obratno.
Fotografije: arhiv lastnikov
Sponzorirana vsebina
