V vasi Albisheim v Nemčiji, sredi vinogradov rizlinga in chardonnaya, stoji star skedenj, ki je bil deležen temeljite posodobitve. Arhitekti biroja Piertzovanis Toews so namreč na željo lastnikov zanj začrtali sodobno vsebino, ki kar kipi od barv.
Nekdanji skedenj je izjemen primer sodobne arhitekturne prenove, ki spoštuje zgodovinski kontekst, a hkrati odpira nove prostorske in bivanjske možnosti. Projekt, ki so ga zasnovali arhitekti Piertzovanis Toews, obsega 285 m² bivalnih površin, a ne bi bil takšen brez lastnikov, ki sta gonilo prenove.
Pred štirimi leti sta Erika in Willi kupila star skedenj z ambiciozno željo, da ga večinoma prenovita sama. Finančna sredstva so bila omejena, prav tako njune obrtniške izkušnje, a to jima ni vzelo poguma. Prav ta izhodišča so namreč projekt zaznamovala kot intenzivno, a nagrajujoče potovanje tako za lastnika kot za arhitekte.
Objekt je del zgodovinskega sklopa, ki se je skozi stoletja oblikoval okoli starega mlina iz 18. stoletja. Kljub številnim predelavam v preteklosti je osnovna zasnova ostala skoraj nespremenjena: masivni kamniti zidovi, hrastovo ostrešje in glineni strešniki še danes pričajo o trdoživosti tradicionalne gradnje.
Prvi korak prenove je bilo skrbno peskanje lesenih konstrukcij, s čimer so razkrili prvotno teksturo in barvo lesa ter hkrati prepoznali poškodbe in trdnost posameznih elementov. Osrednji prostor hiše predstavlja prostoren volumen pod mogočno streho, nekoč namenjen shranjevanju sena. Arhitekti so se odločili ohraniti višinske razlike in rahlo ukrivljene strešne lege, kar prostoru daje izrazito prostorsko dinamiko. Namesto klasične delitve so v odprti volumen umestili štiri »hiše v hiši«, vsako z lastno barvo in značajem.
Rumena loža deluje kot notranji rastlinjak, vendar prostorsko pripada zunanjemu prostoru. Zelena kuhinja zavzema ločen, bolj intimen del osrednjega volumna. Bledo rdeče stopnišče povezuje različne ravni bivanja, medtem ko lila steklena galerija vodi proti notranjemu dvorišču. Spalni prostori so umeščeni na skrajna konca tlorisa v obliki črke L, s čimer osrednji prostor ostaja popolnoma odprt in fleksibilen.
Ker je stavba zaščitena kot kulturna dediščina, so bili novi posegi močno omejeni. Naravna svetloba v notranjost vstopa predvsem skozi novo strešno okno, ki se razteza po celotni dolžini objekta. Notranja okna, večja od obstoječih odprtin, omogočajo, da groba opečna struktura postane del notranjega ambienta in vizualne izkušnje.
Posebnost projekta je tudi način izvedbe. Z izjemo ogrevalnega sistema in oken sta skoraj vse posege izvedla lastnika sama, ob pomoči natančno pripravljenih navodil. Proces ni potekal brez zapletov; zmeda in napake so bile del vsakdana in so občasno spominjale na kaotično samograditeljsko komiko, a s časom, potrpežljivostjo in vztrajnostjo se je izoblikoval navdihujoč rezultat.
- Studio: Piertzovanis Toews
- Lokacija: Albisheim, Nemčija
- Uporabna površina: 285 m²
- Leto zaključka projekta: 2024
Fotografije: Simone Bossi
