Secesijski slog, ki je v Ljubljani svoj pečat pustil na stavbi SNG Drame, galerije Emporium in Zmajskem mostu, je vplival tudi na številne meščanske vile, zgrajene med Miklošičevo ulico in železniško postajo. V eni od takšnih rekonstruiranih vil smo naleteli na omikano stanovanje, ki združuje utrip preteklosti s tehnologijami modernosti. Med slednjimi omenimo motorizirana zunanja senčila, ki varujejo intimo interierja, ker se popolnoma skrijejo v podometno omarico, v notranjost pa skozi tipično manjša staromeščanska okna prepuščajo obilo svetlobe.

Stanovanje dovršenih detajlov je načrtovala arhitektka Anja Mencinger, ki je izhodišča za opremo iskala predvsem pri željah naročnikov, izhajala pa je tudi iz samega objekta. Elemente secesije je iz zunanjosti prenesla tudi v notranjost, kažejo pa se kot zlati poudarki na pohištvu, zlate kljuke in pipe ter rastlinske in geometrijske oblike. Lep primer je zeleni kamen, ki ga najprej vidimo na stopnišču, medtem ko se v notranjosti pojavi v vhodnem delu v tlaku, v loži in kopalnicah. »V eni kopalnici je uporabljen tako, da smo iz njega naredili umivalnik, v drugi pa kot stenska obloga in pult.«

Udobno bivanje v staromeščanski eleganci

Največji izziv je bilo usklajevanje na videz starega objekta s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, ki so se jih zelo trudili skrivati, »ker takoj ko ti to vidiš, zaznaš, da objekt ni zares star. Torej uničiš staromeščanski videz in občutek prostora,« pove arhitektka. Inštalacije so na primer skrili za spuščene strope, vse elektro omarice, ki jih je v tem stanovanju več kot običajno, so za markantnimi ogledali na hodniku, predvsem pa so tehnične elemente umestili v servisne prostore, kjer so neopazni. Enako so ravnali pri senčilih; izbrali so takšna, ki se ob neuporabi popolnoma skrijejo, kadar se jih potrebuje, pa nudijo vse visokotehnološke prednosti.

Po drugi strani pa so videz staromeščanskosti poudarili s štukaturami, teksturami, igro gladkih površin z rebrastimi oblogami in elegantnimi mehkimi valovitimi elementi ter toplo barvno shemo, pri kateri bež rjave tone dopolnjujejo zeleni in zlati detajli.

Skoraj neopazna zunanja senčila

Pri rekonstrukciji vile so sodelovali z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki jim je naložil ohranitev vseh zunanjih štukatur in ograj ob objektu, podali so tudi omejitve pri zunanjih senčilih. Ta naj bi bila čim bolj nevidna, zato so jih uskladili z barvo oken (RAL 6009 mat oziroma temno zelena). 

»Odločili so se za tekstilno senčilo Zip screen OLIMP, ki je najbolj tehnološko dovršeno kot tudi najbolj estetskega značaja. Značilnost izbranega Zip screena je, da lahko z njim pokrijemo velike površine v enem kosu in imamo pri tem še vedno veliko odpornost na vremenske vplive. Na tej vili je celoten sistem elegantno in minimalistično izdelan. Omarica je velika 13 krat 13 centimetrov, vodila pa so popolnoma skrita v fasadnem ovoju. To pomeni, da z zunanje, čelne strani sistem sploh ni viden,« opisuje Peter Grilj iz podjetja ROLTEK. Poudari, da je to senčilo v primerjavi z roletami ali žaluzijami veliko bolj odporno proti vetrovnim razmeram (tudi na veter, ki piha do 120 km/h) in deluje kot toplotni izolator. »Vsekakor nudi zaščito pred vremenskimi vplivi in toploto poleti. Hkrati pa nam blago omogoča jasen pogled navzven in stik z okolico.«

Senčilo Zip screen OLIMP je na voljo v 40 odtenkih blaga s štirimi stopnjami prosojnosti – 10 %, 5 %, ki je vgrajena tudi na tej vili, 1 % ter v izvedbi popolne zatemnitve ‘black out’, namenjeni spalnim prostorom. Z njim lahko pokrijemo površino 18 m2, k lažji uporabi pa pripomore tudi preprosto upravljanje. »Senčilo je načeloma na motorni pogon, na upravljanje prek stikala, daljinca ali pametnega telefona. Slednji omogoča tudi razne funkcije, kot so časovni zamiki, simulacije odsotnosti ter scenarije, kjer lahko določimo za vsak dan ali uro dneva posebej spust ali dvig senčila oziroma celo sama aplikacija spremlja časovni vzhod oziroma zahod sonca.«

Krožni tloris

160 m2 veliko stanovanje je posebno tudi zaradi krožnega tlorisa in odsotnosti hodnikov. Takšna zasnova je mogoča le pri dovolj veliki kvadraturi, pomeni pa, da prostori tečejo eden v drugega ter se v tem primeru delijo na tri dele. To so spalni del, bivalni del in del za goste, vsi trije pa imajo izhodišče v vhodni veži.

Del za goste obsega spalnico in kopalnico s straniščem. Bivalni del vključuje jedilnico, ki se zlije na eni strani v kuhinjo ter na drugi v dnevno sobo in naprej v ložo oziroma zaprti balkon. Loža hkrati povezuje še spalnico, ki je zasnovana tako, da sredinska omara ločuje garderobo in spalni del, iz katerega prehajamo tudi v glavno kopalnico.

Džungla v kopalnici

Za glavno kopalnico sta si lastnika sprva zamislila bolj umirjen ambient, pozneje pa si premislila, poslušala arhitektkin predlog po večji drznosti in se odločila za imitiranje džungle. »Nekako smo se skupaj odločili, da je lahko ta prostor mogoče najbolj divji. Ker se v njem ne zadržuješ predolgo, da bi se nasitil te ekstravagantne džungle. Hkrati pa se ta džungla navezuje na zelen kamen, ki je kombiniran po stenah in po pultu in se lepo dopolnjujeta v neko tako zeleno oazo za sprostitev,« sklene arhitektka.

Stena v kopalnici je obložena z veliko-formatno keramiko, na katero je natisnjen vzorec džungle. Sicer pa so tudi tu nameščena Zip screen senčila, ki ob uporabi nudijo polno mero zasebnosti – omogočajo pogled navzven, ne pa tudi pogleda navznoter.

Arhitektura: Anja Mencinger, FOLDS

Senčila: ROLTEK

Fotografije: Jaka Bulc, ROLTEK

Sponzorirana vsebina