Brdo kot osrednje protokolarno posestvo naše države si to ugledno mesto zasluži ne le z impozantnim gradom, temveč tudi z obsežnim in bogatim parkom. Parkovni del obsega okoli 80 hektarov in vključuje značilne elemente urejene krajine, kot so trate, mogočni drevesni soliterji, dve jezeri z otočkoma ter več kot 300 let star Zoisov gabrov drevored, obenem pa tudi več objektov.
Grad Brdo je bil v začetku 16. stoletja poseben že zaradi njegove umestitve, saj so ga postavili na ravnini, v zaledje Alp, kjer je dominiral nad okolico. Po vzorcu renesančnih dvorcev je imel poudarjeno reprezentančno vlogo z urejeno okolico, namenjeno uživanju grajske gospode, torej premožne rodbine Egg. Člani rodbine so imeli stike tudi s preostalim plemstvom Evrope, zato so prinesli v Slovenijo tamkajšnje vzore urejanja okolja. Zasnovali so predvsem drevoredne poteze in pustili odprt prostor na posestvu.
Najstarejši ostanek urejenega prostora iz minulih stoletij je gabrov drevored, katerega os se začne neposredno pred grajskim pročeljem in popelje obiskovalca do jezera ter do sprehajalnih poti, ki vodijo po različnih vrtnih prizoriščih. Strokovnjaki so potrdili, da najstarejša drevesa v tem drevoredu rastejo v njem že vsaj 300 let.
Največji vpliv na okolico brdskega gradu je imela rodbina Zois v 18. stoletju, predvsem Karel Zois, brat bolj znanega Žige Zoisa. Karel Zois je življenje posvetil botaniki oziroma gojenju tujerodnih rastlin, ki jih je kupoval po evropskih drevesnicah. Pri tem se ni omejil le na okrasne vrste, ampak je pozornost usmeril tudi na nam dotlej neznane sadne sorte. Uredil je obsežne nasade vsakovrstnih rastlin, uvedel nove sorte sadnega drevja in povrh vsega ustvaril še alpski botanični vrt. Žal od vsega tega rastlinskega bogastva ni ostalo tako rekoč nič, saj so po njegovi smrti in menjavi lastnikov brdske posesti te rastlinske zbirke zanemarili in prostor namenili drugim dejavnostim. O raziskovalni dejavnosti Karla Zoisa pričajo njegovi zapisi in inventarji, ohranjeni v Arhivu Republike Slovenije.
Leta 1945 je z nacionalizacijo grad Brdo prešel v last SFRJ. V letih zatem je bila glede na protokolarno vlogo gradu temu primerno urejena tudi okolica, ki jo vidimo v skoraj nespremenjenih potezah še danes.
V parku je bilo več objektov, ki jih danes ni več, na primer trije vodni paviljoni na prvih dveh jezerih, ohranjeni pa so objekti, nastali v obdobju Jugoslavije. To so hišice v parku, diskretno skrite v zelenju.
Park, ki je odprt za javnost, vzdržujejo tako, da se v njem lahko razvija čim več živali, od žuželk, ptic in vodnih živali do sesalcev. V oddaji je o nekaterih skupinah živali spregovoril strokovnjak, ki jih spremlja, opazuje njihov razvoj in jim pomaga z gnezdilnicami in krmilnicami. Ivan Esenko se je posebej posvetil vodnim in gozdnim pticam, kačjim pastirjem, netopirjem in samotarskim čebelam. Izvedeli bomo veliko o živem delu narave v parku Brdo, ki ga je omenjeni naravovarstvenik ujel v objektiv svojega fotoaparata.
Fotografije: Matic Kremžar, arhiv JGZ Brdo, Stane Sušnik
