Projekt gledalke: iz spalnice v domiselno otroško sobico

Ko je majhna otroška sobica postala premajhna za dva družinska člana, sta se starša odločila, da je čas, da se otroka preselita v večjo spalnico. Pri načrtovanju in izvedbi sta moči združila mama in sin, ki sta projekt speljala suvereno in domiselno.

1

Zakonski par je pred desetletjem kupil 50 m2 veliko dvosobno stanovanje na Gorenjskem. Ko se jima je pridružil dojenček, sta pregradila del dnevne sobe in zanj ustvarila manjšo sobico v izmeri 2 x 3,6 m. “Sobica je bila zanj ravno prav velika, da se je lahko umaknil in imel malo svojega miru. Ob njegovem vstopu v šolo sva pri mizarju naročila visoko posteljo, pod njo pa je imel kotiček za pisanje in knjige,” pove naša gledalka, ki je z dvignjeno posteljo maksimalno izkoristil površino majhne sobice. “Čez nekaj let se mu je pridružila sestrica. V sobici ni bilo več prostora za dva otroka, zato sva se odločila, da zakonsko posteljo prestaviva v malo sobico, otroka pa dobita najino spalnico.”

nekdanja spalnica (levo in na sredini) in otroška soba (desno) sta po prenovi zamenjali vlogi

Visoko posteljo so preobrazili v pograd, spodaj je ležišče dobila navihana dojenčica. “Želela sem si spodnje postelje na tleh, da sledi montessori principu opremljanja, pa tudi zato, ker tako postane igralni kotiček,” nadaljuje in pove, da je tudi ostalo opremo izbrala po montessori metodi, ki omogoča otrokom karseda samostojno igro. Poleg postelje je v spalnici še dolga vgradna omara, ki je ostala iz spalnice: “Vsak otrok ima svojih 1,2 metra za igrače in oblačila, na koncu pa je pisarniški del, kjer ima sin svoj računalnik in stvari za šolo.” Računalniški kotiček je s šolanjem na domu pač postal stalnica v opremi otroške sobe.

Postelja in omara sta edina večja kosa pohištva v sobi. Vse ostalo se lahko spreminja skladno s potrebami odraščajočih otrok.

Opremljanje je prevzel sin petošolec

Vse dodatke sta skupaj izbrala mati in sin. Sprva sta ideje iskala na Pinterestu, v mapo sta počasi dodajala detajle, ki so jima bili všeč, dodatke pa sta kupovala počasi: “V neposredni okolici našega bloka so trgovine, kot so Pepco, Kik, Momax, Tedi … Vsakič, ko sva kaj zanimivega videla, sva to dodala v najino zbirko. Ob obisku Ikee v Italiji sva se zadržala še v sosednji trgovini Casa, kjer so se mu zasvetile oči, ko je videl obešen baldahin, v gorčično rumeni barvi, ki mu je tako zelo všeč.” A žal prav takšnega niso imeli več na zalogi. “Na srečo se naju je usmilil prodajalec in nama zapakiral razstavni kos,” se hvaležno spomni.

Nekaj dodatkov za dom (preproga, košare, igrače, posteljnina) je iz spletne streni H&M in Next. Miza in stolček so iz spletne trgovine Evitas. “Vse skupaj je relativno nizkoproračunsko, kakšnih posebnih dizajnerskih kosov nisva vključevala, ker se zavedam, da se bodo potrebe otrok hitro spreminjale,” pove mama, ki je za svoja otroka ustvarila pravi mali doživljajski raj: “Opažam, da sta otroka precej več v novi sobici, kot sta bila prej v mali sobi. Prej je bila igralnica vedno dnevna soba, sedaj pa se večinoma zadržujeta v svoji sobi.”

Proces načrtovanja in izvedbe, odprtost za ideje, dobra medsebojna komunikacija …  Vse to so pozitivne veščine, ki se jih je naučil devetletnik tekom opremljanja svoje sobe. Seveda pa je bil potreben tudi dober družinski vzgled: “Pri nas se stanovanje vseskozi spreminja. Vse pohištvo je v nevtralnih barvah, torej paše k vsem, zato z majhnimi dodatki ali barvami stene redno prevetrimo prostore,” nam potrdi naša gledalka.

Fotografije: arhiv družine

1 komentar

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *