Včasih je potreben pogled iz tujine, ki v osamelih objektih na slovenskem podeželju prepozna potencial. Kot na primer Anglež, ki se je skupaj s partnerico lotil prenove starega gostišča na Logu nad Škofjo Loko. Dominic Hatje je prepoznal potencial nekdanjega gostišča Premetovc, ki je dolgo časa iskalo nove lastnike, in se odločil zavihati rokave ter uresničiti dolgoletne sanje.
Bila je ljubezen na prvi pogled. Spoznala sta se v Londonu in Marija je bila tista, ki je Slovenijo postavila na Dominicov zemljevid sveta. Ko jo je prvič obiskal, ga je pokrajina povsem očarala. Zavihal je rokave in ji priskočil na pomoč pri skladanju drv in košnji trave, ob tem pa mu je slovensko podeželje vse bolj lezlo pod kožo.
V začetku leta 2025 se je z Otoka preselil v Slovenijo in skupaj sta se podala v lov na nepremičnino, ki bi postala njun skupen dom. Spogledovala sta se s selitvijo med gorske vršace, v Mojstrano, a ju je dotrajanost objekta odvrnila od selitve, oddala sta ponudbo za hišo v Radovljici, a se je vse skupaj zapletlo. Zato je Marija predlagala, da iščete še kje drugje, in takrat sta naletela na nekdanje gostišče v Poljanski dolini, ki je že leta iskalo novega lastnika.
Bil je sijoč julijski dan. Stavba je bila obsijana s poletnim soncem, v zraku pa je bilo mogoče prisluhniti šumenju bližnjega potoka. »Vse, kar sem vedel v tistem trenutku, je bilo, da je arhitektura interjerja nekaj povsem unikatnega tudi za slovenski prostor. Ne le zasnova, tudi dekor in celoten občutek prostora so bili drugačni. Hiša se navzven spoštljivo zlije s pokrajino, a notranjost je tista, ki naju je zares prepričala,« pove Dominic in nadaljuje: »Ko sva na fotografijah zagledala kopalnico s čudovitim marmorjem, rahlo potopljeno banjo in dvema marmornatima umivalnikoma, sva vedela. Točno taka je bila vizija najinega skupnega doma, ki sva jo natisnila in obesila na zid v najinem londonskem stanovanju.«
Na posesti, veliki 1.500 m2, stojita dva objekta, katerih skupna površina obsega približno 420 m2. Temeljna vizija prenove je bila ohraniti in prenoviti, kar je le mogoče, ter s tem ohranjati slovensko tradicijo, dediščino za prihodnje rodove. Že na začetku sta se soočila s številnimi izzivi. Omejena finančna sredstva so ju prisilila, da sta ponovno obudila skoraj pozabljeno znanje in življenjske veščine. Večino del se je Dominic lotil kar sam, saj se je s podobnim poslom ukvarjal tudi v domovini, kjer je poleg dela v avtošoli deloval tudi na radiu in kot tekstopisec:
»Izkušnje s prenovami sem začel nabirati že zelo zgodaj. Že v najstniških letih sem se, kmalu po tem ko sem zapustil šolo, skupaj z mamo in babico lotil prenavljanja hiš. V Angliji sem tako kupil stavbo iz devetdesetih let z zaščiteno zgodovinsko dediščino in jo kar šest let postopoma obnavljal. Prav ta projekt mi je prinesel dragocene izkušnje in globoko razumevanje dela s starimi objekti, njihovega značaja in omejitev, ki jih takšne stavbe prinašajo.«
Marija se po drugi strani je posvetila oblikovanju interjerja, v želji, da ohrani svojo domačnost in toplino, a obenem zadovolji novim programom. Hiša se lahko pohvali s številnimi zanimivimi kosi pohištva, ki sta se jih namenila obnoviti. V času pogovora sta se lotila obnove stare garderobne omare, medtem ko sta staro mizo za mesenje kruha namenila za novo jedilno mizo.
Z jesenjo so prišli novi izzivi. Prvi deževni nalivi in hladno vreme so razkrili težave z ogrevalnim sistemom. Konstrukcija zimskega vrta je puščala. Kot pojasni Dominic, je dan začel z ledeno prho, potem pa ves čas tekal naokrog, da se je do opoldneva vsaj malce ogrel. Zato so se lotili prenove ogrevalnega sistema, pri tem pa jima je v pomoč tudi krušna peč, ki ne služi le peki kruha.
Dominic interjer hiše opiše kot čudovito mešanico tradicionalne slovenske arhitekture s poudarkom na kamnu in prestiža angleških petzvezdičnih hotelov, kot je Savoy. Prejšnji lastniki so v notranjost vnesli duh Švice, z obilico marmorja in luksuzno opremo, ki prostorom daje edinstven in sofisticiran karakter.
Objekt je tako ogromen, da je v njem veliko kotičkov, tudi takšnih, ki jih dnevno ne uporabljata. So sobe, ki samevajo in potrebujejo prenovo. Za zdaj sta pripravila dve sobi, ki sta že na voljo turistom. Predvsem želita v procesu prenove ohranjati najboljše, se pa zavedata, da bo marsikaj treba tudi zamenjati. A par je na dobri poti. Z veliko jasnosti, vztrajnosti in zagnanosti sledita zastavljeni poti, pri tem pa jima na pomoč priskočijo tudi domačini, ki so ju lepo sprejeli v svojo skupnost.
Poleg turizma si želita, da bi Premetovc postal neke vrste kulturno središče – prostor, kjer se lahko srečujejo različne umetniške forme, kjer se odvijajo razstave, koncerti in druženja. Prostor za poročna in rojstnodnevna slavja. Morda bi del preobrazili celo v muzej.
»Domačini so naju sprejeli izjemno toplo, tako da se počutim bolj domače kot v Londonu. Čutim, da smo se s skupnostjo res zbližali – nekaj, kar v Londonu skoraj ni mogoče, ker so ljudje vedno tako zaposleni in je težko najti čas za druženje ali povezovanje. Tukaj imam več prijateljev kot v Londonu,« navdušeno pojasni Dominic, ki se je začel učiti tudi slovenski jezik. Kot pove, je slovenščino najtežje uporabljati, kadar je pod pritiskom:
»Ne poznam še veliko slovenskih besed, zato se moram truditi, da jih čim več uporabljam. Potrebujem veliko truda, skoraj toliko kot pri prenovi hiše, a imam motivacijo in željo, da se izrazim v slovenščini. Vsak dan se učim in uživam v tem, da lahko svoje misli in občutke delim v jeziku, ki postaja vedno bolj moj.«
