Za debelimi kamnitimi zidovi hiše, ki stoji dva kilometra od Blejskega jezera, se skriva skoraj tri stoletja dolga zgodba, ki se danes nadaljuje na povsem nov način. V njeni nekdanji garaži in drvarnici je namreč nastalo sodobno stanovanje, kjer se prepletata spoštovanje dediščine in udobje današnjega časa. Prenova dokazuje, da za kakovostno bivanje ni pomembna kvadratura, ampak premišljena zasnova in občutek za prostor.

Hiša, ki nosi spomin več stoletij

Hiša v vasi Koritno pri Bledu je po arhivskih podatkih stara med 250 in 300 let. Njena podoba se je skozi stoletja spreminjala, vendar so ostali najpomembnejši elementi: osnovni gabariti, naklon strehe, obokana klet in številni kamniti detajli. »Imamo celo fotografijo, na kateri je še krita s slamo, kar je na Gorenjskem velika redkost,« pripoveduje lastnica Nataša Albreht in nadaljuje: »V kletnih prostorih so še vedno ohranjeni mogočni, približno 80 centimetrov debeli kamniti temelji stare obokane hiše, zelo verjetno iz 18. stoletja. Ohranili so se tudi trije originalni kamniti vhodni oboki iz zelenega kamna, ki še danes pričajo o nekdanji mojstrski gradnji.«

Kamniti vhodni oboki. Zelo verjetno so bili izdelani iz lokalnega zelenkasto-sivega tufa ali apnenca.

Prostor je čakal na novo življenje

Ob eni od prejšnjih prenov so nekdanjo drvarnico preuredili v garažo. Ta pa nikoli ni služila svojemu osnovnemu namenu. Postala je predvsem prostor za shranjevanje najrazličnejše opreme. Prav zato je že dolgo zorela misel, da bi lahko prostor dobil povsem novo vlogo.

Graža pred prenovo.

»Lokacijsko je ta prostor tako izjemen, da je sam po sebi klical po izdelavi bivalne enote. Nekje v skritem kotičku je dozorela ideja, da bi to lahko bilo idealno stanovanje za najino jesen življenja. Je pritlično, ima ločen vrt, teraso, veliko zasebno parkirišče in nobenih stopnic. Ravno prav veliko za dva,« pravi Nataša, ki dodaja, da od ideje do izvedbe ni minilo veliko časa. Prenova je trajala manj kot tri mesece, kar je bilo mogoče le zaradi natančnega načrtovanja in izjemnega angažmaja družine.

»To je zahtevalo popoln načrt, časovnico in predvsem ogromno znanja ter lastnega vloženega dela mojega moža gradbenika, ki se je med prenovo prelevil tudi v slikopleskarja, fasaderja, mizarja in še marsikaj.« Arhitekturno zasnovo pa je pripravila arhitektka Andreja Remih iz studia ADesign z Bleda, ki je vodila tudi izvedbo projekta.

Pozidava garažnih vrat.

Ko preteklost postane del interjerja

Že ob vstopu v stanovanje je jasno, da prenova ni želela izbrisati preteklosti. Nasprotno, stari elementi so postali del sodobnega ambienta. Materiali so umirjeni, naravni in brezčasni, oprema pa moderna, vendar ne prevladuje nad značajem hiše.

V spalnici se v enem od vogalov skriva velik kamen, del originalnega kamnitega zidu hiše. »Pustili smo ga tam kot skrito dušo preteklosti, ki našo hišo čuva že 250 let,« pravi lastnica.

Tudi bivalni prostor temelji na ravnovesju med starim in novim. Dnevni del, kuhinja in jedilnica tvorijo funkcionalno celoto, veliko naravne svetlobe pa še dodatno poudarja občutek prostornosti. Premišljeno načrtovani shranjevalni prostori omogočajo, da interjer ostaja miren in neobremenjen.

Posebno pozornost pritegne kopalnica, kjer kamen, črne armature in skrbno izbrani detajli ustvarjajo občutek elegance, prostostoječi dodatki pa omogočajo, da ostanejo skrbno obdelane stene glavni dekor prostora.

Narava kot podaljšek doma

Če notranjost pripoveduje zgodbo hiše, jo zunanjost nadaljuje z zgodbo pokrajine. Stanovanje se namreč odpira na veliko zasebno teraso, ki je skoraj neopazno vpeta v gozd za hišo. Lastniki narave niso želeli ukrotiti, temveč jo vključiti v vsakodnevno bivanje. Spomladi okolico napolnijo bezgovi cvetovi in mavrahi, poleti senca mogočnih dreves, jeseni tople barve gozda, pozimi pa pogledi na zasnežene Karavanke. Občasno se v bližini pokaže tudi kakšna gozdna žival, skoraj zagotovo pa se okoli vogala prismuka hišna mačka Bina.

Stara hiša, nova zgodba

Prenova v Koritnem ni le primer uspešne preobrazbe garaže v stanovanje. Predvsem kaže, kako lahko stare hiše živijo naprej, če jih prenavljamo s spoštovanjem in razumevanjem njihove zgodovine. »Ohranili smo pridih preteklosti in vlili uporabno vrednost sodobnosti,« sklene Nataša Albreht.

Arhitektura: Andreja Remih, ADesign

Fotografije: ARTIKA BLED