Popolne kompozicije: prenova staromeščanskega stanovanja v Mariboru

V 120 letih, kolikor jih je minilo od izgradnje meščanske hiše v jedru štajerske prestolnice, se obiskano stanovanje ni bistveno spremenilo. Star, škripajoč parket in od vlage načeta arhitektura sta v sebi nosila le bled spomin na nekdanjo mariborsko buržuazijo. Dokler stanovanja ni dobil v roke umetnik in notranji oblikovalec Aljoša Ilešič in mu vdihnil novi meščanski etos.

0

Za sloji pisanih tapet, prahu in sledi počasnega razkroja je Ilešič, ki je ne le avtor prenove, pač pa tudi nekaterih umetniških del, ki stanovanje krasijo, videl ogromen potencial. Velika dvo- oziroma celo štiri-krilna vrata, visoki stropi in ohranjeni skoraj poldrugo stoletje stari detajli so pričali o kulturni in bivanjski dediščini Maribora na pragu 20. stoletja. Čeprav je stanovanje prešlo celovito adaptacijo, pa so bili vsi izvirni elementi restavrirani. »Za vsak element smo poiskali svojega mojstra: to je bila ena najtežjih nalog, saj je mojstrov vedno manj,« pove Ilešič.

Stanovanje je bilo nato opremljeno z več vidikov. Prvič, tloris se je reorganiziral tako, da so prostori, kot nekdaj, nanizani v prehodnih sobah. Na skrajnih krilih stanovanja sta umeščeni spalnici, v sredico pa kuhinja z jedilnico in dnevna soba. Dvokrilna vrata, ki sobe povezujejo, prebivalcem ponujajo skrbno kurirane, a hkrati pretočne bivanjske scenarije. Sedeč na kavču tako v diagonali vidimo kuhinjo in tistega, ki v njej pripravlja prigrizek. Iz ene spalnice lahko ujamemo pogled v drugo, iz predsobe pa lahko hkrati ošvrknemo svoj odsev v kopalniškem zrcalu in z dobrotami obloženo jedilno mizo. To stanovanje, čeprav v svoji izvirni salonski kompoziciji, je enako (ali celo bolj) odprto kot kakšen sodoben stanovanjski ambient.

Drugič, stanovanje je bilo do zadnjega koščka napolnjeno z umetninami. »Vsekakor vedno dam umetniškim delom največjo težo pri oblikovanju interierja,« pove Ilešič, ki je tu zbral umetniška dela iz različnih obdobij in kulturnih ozadij. »V nekaterih prostorih je umetniško delo prvo na steni in narekuje nadaljnjo zasnovo.« To je še posebej vidno v sobi za goste, kjer se zvečer – ravno v vizuri hodniške zasnove – prijetno osvetli platno avtorja prenove in tako postane del bivalnega ambienta, čeprav v njem fizično ne visi.

Tretjič, stanovanje je opremljeno z izbrano, raznoliko opremo. Tu najdemo tako restavrirane klasične kose pohištva kot tiste »pozabljene«, najdene na bolšjih sejmih. Večji kosi opreme so izdelani po meri, nekatere, kot na primer kamnite kavne mizice, pa so po Ilešičevi ideji izdelali izkušeni mojstri. A čeprav je oprema zbrana iz različnih vetrov, vseeno deluje kot usklajena celota.

Četrtič, stanovanje je bogato opremljeno z velikimi sobnimi rastlinami, marmorjem ter mladostnimi barvami. S temi izrazito sodobnimi trendi je Ilešič sicer precizen meščanski salon, prepoln umetnosti, preobrazil v hudomušen in sproščen dom.

Vsi štirje pristopi k oblikovanju novega prostora – arhitektura, oprema, umetnost in humor – so v prenovi združeni na povsem naraven in lahkoten način. Lahko bi rekli, da je Ilešič z drznimi potezami in nežnimi niansami – kot se za umetnika pač spodobi – ustvaril popolno kompozicijo.

Vodenje projekta obnove + interier: Aljoša Ilešič

Slikarska dela: Aljoša Ilešič, Havlini, Drago Mom, Petar Beus, Hans Paap, Ante Trstenjak, ostali

Fotografije: Sami Rahim

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *