Tokrat predstavljamo hišo, potopljeno v bujno brazilsko džunglo. Pravzaprav gre za več kot za hišo: gre za domovanje, globoko vpeto v ekosistem pragozda.
Hiša je umeščena na zahteven, zelo strm teren, značilen za regijo Nove Lime v Braziliji. Arhitekti iz studia Tetro so sprva želeli hišo spojiti s terenom, a so pozneje predlagali radikalnejšo, a za okoliško floro in favno prijaznejšo rešitev. Hišo so namreč zasnovali na visokih pilotih, dvignjeno od tal: gozdu in njegovim prebivalcem tako niso vzeli površine (še več, podvojili so jo z zeleno streho), hkrati pa so hišo še nekoliko približali naravni svetlobi, ki jo sicer zastirajo bujne krošnje dreves.
Naključno razporejeni stebri hiše se lepo zakamuflirajo v ritem dreves v okolici. Hiša obiskovalca preseneti le s svojo belo barvo (od tod izhaja tudi njeno ljubkovalno ime, hiša Lilija) in razvejanostjo (ki je rezultat popolnemu prileganju rastju na parceli). Čeprav ima kar 500 m2 površine, pa vseeno deluje, kot da lebdi.
Arhitekti povedo, da so želeli arhitekturo brezšivno spojiti s krajino, in ne obratno. Kot takšna se hiša elegantno dviga iz tal in dovoljuje vibrantni flori in favni, da uspevata pod njo. Za postavitev hiše niso posekali nobenega drevesa niti niso preoblikovali topografije parcele. Je kot umetniško delo, ki se oblikuje okoli narave. Fluidni tloris s številnimi zalomi se z velikimi odprtinami odpira na krošnje dreves, številni zunanji elementi pa omogočajo sobivanje z naključnimi obiskovalci ‒ pticami pevkami, barvitimi metulji, kdaj pa kdaj pa na obisk zaide tudi kakšna opica.
Arhitektura: Tetro
Fotografije: Jomar Bragança
