V Goriških brdih je lokalni značaj skoraj nemogoče spregledati. Kamen, opečna kritina, les, polkna in pogledi proti vinogradom sestavljajo prepoznavno podobo prostora, ki pa jo je v novogradnji hitro mogoče prevesti v nekoliko preveč dobesedno predstavo tradicije. Pri interjerjih dveh vil, ki ju je zasnovala oblikovalka Eva Nedeljko iz studia EVAVOI, so ubrali drugačno pot. Lokalne reference so postale izhodišče za izrazito sodobno notranjost, v kateri se rustikalnejši elementi srečujejo z barvo, steklom, kovino in ponekod s skoraj teatralnimi poudarki.
Vila de Papel in Vila Dante sta del večjega kompleksa v Goriških brdih, vendar ima vsaka svojo identiteto. Eva Nedeljko se je v projekt vključila že med gradnjo, zato njena naloga ni bila zgolj izbira pohištva in materialov. Ob že določenih zunanjih gabaritih, nosilnih stenah in okenskih odprtinah je lahko sodelovala pri notranji razporeditvi ter oblikovanju prostorskih volumnov in ključnih elementih interjerja. Notranjost je tako nastajala sočasno z arhitekturno lupino in ne kot njen poznejši dodatek.
Tradicija brez rustikalnega klišeja
Izhodišče interjerja ni bilo poustvarjanje stare briške hiše, temveč iskanje sodobnega izraza, ki bi bil z okoljem povezan predvsem skozi materiale, teksture in atmosfero. Rustikalen parket, vidni leseni tramovi in opeka na notranji strani strehe vnašajo toplino in navezavo na lokalno gradnjo, ob njih pa se pojavijo steklo, ogledala, inoks, mikrocement in kamen.
Tudi zunanjost obeh vil se z umirjenimi fasadami, kamnitimi poudarki, opečnimi strehami in nežno zelenimi polkni navezuje na značilno podobo okolja. Prav ta mint zelena postane ena od drobnih niti, ki povezuje zunanjost z notranjostjo: pojavlja se na okenskih okvirjih, vratih in kovinskih zastekljenih pregradah.
Za precej tradicionalno podobo fasad pa se začne drugačna zgodba. Ob naravnih materialih se v notranjosti pojavijo izrazite barve, sodobno pohištvo, umetniška dela in nepričakovani dekorativni poudarki. Eva Nedeljko posameznih prostorov ni poskušala podrediti enemu varnemu estetskemu obrazcu, temveč jim je dovolila lasten značaj.
Dve vili, dva značaja
To je še posebej očitno v Vili de Papel. Njen veliki bivalni prostor združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, nad katerimi se odpira visok volumen z vidno strešno konstrukcijo. Toplino lesenega poda in ostrešja prekinejo površine vidnega betona, ob njih pa skoraj grafično nastopajo temni kamniti kuhinjski elementi.
Osrednji poudarek dnevnega prostora predstavlja kamin, oblečen v kovinske plošče različnih obdelav. Še bolj radikalna je stopniščna povezava z zgornjim delom: stopnice in njihov volumen so v celoti odeti v intenzivno rdečo barvo. Namesto da bi ta funkcionalni element skrila, ga je oblikovalka spremenila v prostorski znak.
Rdeča se pojavlja še v posameznih detajlih in tako povezuje sicer precej umirjeno materialno osnovo. Podobno vlogo imajo umetniška dela, tekstil in preproge, ki prostoru dodajajo nove plasti barve in vzorca.
Vila Dante ima drugačen značaj. Tu je pristop mehkejši in ponekod bolj atmosferičen. Svetla kuhinja z retro oblikovanimi aparati, velika ovalna jedilna miza in umirjeni zemeljski odtenki ustvarjajo skoraj domač ambient, v katerem se lesena konstrukcija srečuje s povsem sodobnimi kosi pohištva in svetil.
Razlike med vilama niso naključne. Povezujejo ju sorodna materialna izhodišča in način, kako sodobni elementi vstopajo v dialog z lokalnimi referencami, vendar vsaka razvije svojo pripoved.
Tudi malo teatralnosti
Še posebej svobodno je zasnovana ena od spalnic. Nad posteljo visi velik kristalni lestenec, stene prekriva nežna risba imaginarne krajine, kopalni del pa je odprt proti spalnici. V ospredju stoji prosojna oranžna kad, ki je skoraj bolj oblikovalski objekt kot kopalniška oprema.
V Vili Dante se pojavi še ena, nekoliko bolj skrivnostna plast. Njena zasnova se navezuje na investitorjevo zanimanje za Danteja in Božansko komedijo, vendar ne z dobesednim pripovedovanjem zgodbe. Motiv se pojavlja skozi različne atmosfere, odseve in posamezne likovne poudarke. Zrcalni volumen stopnišča, umetniške podobe ter igra materialov in svetlobe ustvarjajo občutek prehajanja med različnimi svetovi.
Kombinacija izrazitih elementov bi lahko hitro postala pretirana, vendar jo umirjajo lesena tla, vidna strešna konstrukcija in nevtralna osnovna paleta. Prav soočenje rustikalnejših elementov z nekoliko teatralnimi poudarki ustvarja napetost, ki daje prostorom identiteto.
Tudi drugod se ponavlja podoben princip: kamen ob mehkem tekstilu, sodobna svetila pod lesenimi tramovi, minimalistično pohištvo ob dekorativnih lestencih, steklo in kovina ob toplini lesa.
Vsak prostor s svojo osebnostjo
Pri tako obsežnem projektu je bilo eno zahtevnejših vprašanj, kako dvema vilama dati dovolj izrazit značaj, ne da bi pri tem izgubili občutek, da pripadata isti celoti. Eva Nedeljko posameznih ambientov ni poenotila do točke, ko bi izgubili svojo identiteto. Nasprotno – dovolila jim je barvo, dekorativnost in nekaj presenečenja, skupni imenovalec pa našla v materialih, ponavljajočih se detajlih ter odnosu med notranjostjo in arhitekturno zasnovo.
Pomemben del bivanja se preseli tudi na prosto. Pokrite terase postanejo podaljšek notranjih prostorov, zunanjo kuhinjo in jedilnico spremljajo kotički za počitek, bazen pa se odpira proti pokrajini. Z različnih delov kompleksa se pogledi ustavljajo na vinogradih in zelenju Goriških brd – okolici, ki je v interjerju ni bilo treba dobesedno ilustrirati, saj je ves čas navzoča skozi okna in odprte zunanje prostore.
Morda je prav v tem največja kakovost projekta. Lokalna tradicija je v obeh vilah prepoznavna, vendar ne postane scenografija. Prisotna je v materialih, svetlobi, pogledih in posameznih arhitekturnih referencah, medtem ko si notranjost dovoli živeti precej bolj svobodno – sodobno, barvito in mestoma nepričakovano.
- Projekt: Casa de Papel – Vila de Papel in Vila Dante
- Oblikovanje interjerja: EVAVOI Studio, Eva Nedeljko
- Lokacija: Goriška brda
- Načrtovanje: 2023
- Izvedba: 2026
- Površina: 550 m²
Fotografije: Edi Solari
