Kamnito-lesena hiša na robu vasi

V Zatolminu, na jugu Triglavskega narodnega parka, je s slikovito naravno kuliso obdana vasica, v kateri so pred nekaj leti zgradili počitniško hišo z velikim karakterjem.

0

Čeprav je objekt sodoben, je skladno povezan s tradicionalno arhitekturo. Prostorna notranjost ponuja miren oddih s pogledom na razgibano pokrajino.
 
Arhitekt Klemen Pavlin iz Studia UR.A.D. pove, da predstavlja tradicionalna lokalna arhitektura v okolici Tolmina mešanico dveh slogov: furlanskih hiš z nizko položno streho in alpske arhitekture gospodarskih objektov s strmimi strehami, pokritimi s pločevino. »Ker gre v našem primeru za hišo, ki jo lastniki oddajajo gostom, smo izhajali iz tega, da si gostje želijo spremembo in oddih od vsakdanjika, zato iščejo sodobno oblikovane objekte s poudarjenim lokalnim značajem in čim boljšo povezavo z okoliško naravo,« pravi Pavlin.

Parcela leži na robu vasi, zato se je zdelo primerno, da se hiša oblikovno navezuje na tipične gospodarske objekte z alpskim vplivom. Takšna oblika objekta se je zdela primerna tudi z urbanističnega vidika. Hiša se lepo vključuje v prostor ter vzpostavlja stik z lokalno arhitekturo.
 
Les in kamen
Pri gradnji so bili uporabljeni lokalni materiali. Spodnja konstrukcija je iz armiranega betona, obloženega s kamnom, čedadskim peščenjakom. To je kamen iz najbližjega kamnoloma v Furlaniji. Zgornji del hiše pa je montažen, lesen, z oblogo iz macesna, ki je prav tako lokalnega izvora.

Prostori so funkcionalno obrnjeni. Na vrhu je bivalni del, v kletnem delu, ki je delno vkopan in zato bolj razvejen, pa so spalni in servisni prostori ter vkopana klet za spravilo pridelkov. V nadstropju, kjer je volumen pravilen, so bivalni prostori z galerijo in dodatno spalnico v mansardi. Takšna organizacija prostorov ima poleg oblikovnih več funkcionalnih prednosti: izkoriščen je naravni naklon terena, izhod na prosto je možen iz vseh prostorov, iz bivalnih prostorov je boljši razgled na okoliško naravo, prostori v nadstropju imajo zaradi dvokapne strehe večji volumen, hiša pa je od zunaj videti bistveno manjša, kot je v resnici.
 
Nevsakdanji nadstrešek
Neobičajno umestitev ima tudi nadstrešek hiše, s katerim so objekt razdelili na dva dela, hkrati pa je del hiše. Arhitekt Pavlin pojasnjuje, da so na ta način poskušali ohraniti čim preprostejši volumen montažnega dela, zato so združili en volumen z dvokapno streho. Tako je hiša ostala kompaktna, s čim manj fasade, da je energijsko učinkovita.

Foto: Jasna Marin in arhiv Studio UR.A.D

Prejšnji članekKako pravilno prezračevati dom?
Naslednji članekVse, kar morate vedeti o pleskanju sten
blank
Novinarka in ljubiteljska fotografinja. Privlačijo jo edinstveni ambienti in predmeti, ki se jih je dotaknila vešča obrtniška roka. Rada odkriva vrtove, v katere je vtkana čarobna zgodba lastnikov. Nima televizije, zato pa polno knjig in barvit balkon.