Na prvi pogled je videti kot v sanjah. Lokacija, kakršno ste si zamišljali, ravno prava velikost, razgledi in odlična osončenost. Kljub temu pa se je pri nakupu parcele vredno zanesti tudi na druge, bolj oprijemljive podatke, ne le na lasten občutek, sicer se lahko sanjska lokacija kaj hitro preobrazi v vrečo brez dna.

Izbira parcele za gradnjo je ena ključnih odločitev pri gradnji hiše, saj bo vplivala na številne vidike vašega življenja. Gre za enega največjih življenjskih projektov, pri katerem je prav izbira lokacije eden prvih in najpomembnejših korakov. Zato je prav, da se za nakup zemljišča odločimo na podlagi čim več informacij ‒ od tega, kakšen objekt lahko na njem postavimo, do skritih stroškov, povezanih z izbrano lokacijo.

»Pred nakupom zemljišča je treba preveriti precej več kot zgolj njegovo lokacijo in ceno. Vedno priporočam, da kupec najprej pridobi lokacijsko informacijo in preveri občinski prostorski načrt (OPN), saj lahko z uporabo sodobnih orodij umetne inteligence danes precej lažje razume prostorske pogoje in omejitve gradnje. Pomembno je tudi preveriti, ali so meje parcele urejene, ali je zagotovljen pravno ustrezen dostop do javne ceste in ali so potrebne služnosti. Če meje niso urejene, lahko nastanejo dodatni geodetski stroški, prav tako je treba upoštevati stroške ureditve dostopne poti. Pri novogradnjah je namreč ustrezno urejen dostop eden od pomembnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pogosto se zgodi tudi, da kupec zaradi ugodne cene kupi komunalno neopremljeno zemljišče, nato pa ugotovi, koliko dodatnih sredstev bo potreboval za komunalno opremljenost parcele. Ko prištejemo še geodetske storitve, ureditev dostopa, služnosti in druge spremljajoče stroške, se lahko prvotno ugodna investicija precej podraži. Zato kupcem svetujem, naj pred nakupom ne preverijo le, koliko zemljišče stane, temveč predvsem, koliko jih bo v resnici stalo, da bo na njem mogoče graditi,« pojasni arhitektka Nina Vodopivec.

Pri tem opozori tudi na predkupno pravico občine, zlasti pri nakupu zemljišč na javnih dražbah. V lokacijski informaciji se lahko občina opredeli do uveljavljanja predkupne pravice, natančno pa je treba pregledati tudi morebitne posebne klavzule v dražbenih pogojih. »Srečala sem se že s primeri, ko so pogoji določali možnost poznejšega uveljavljanja predkupne pravice po ceni, doseženi na dražbi, kar lahko za kupca predstavlja precejšnje tveganje,« pove.

Tudi geomehanske lastnosti zemljišča lahko močno podražijo gradnjo. Za pridobivanje gradbenega dovoljenja je zato potrebna izdelava geomehanskega poročila, najbolje pa je, če se še pred nakupom parcele povežete z arhitektom, ki bo predvidel potrebne specifike temeljenja, sidranja oziroma pilotiranja objekta v teren in s tem povezane stroške.

Pri komunalno neopremljenem zemljišču strošek priključka na omrežje ne zajema zgolj izkopa, temveč tudi polaganje ustreznih kablov in izvedbo potrebne infrastrukture. Ti stroški lahko investicijo podražijo za dodatnih 10.000 ali celo 30.000 evrov. Poseben izziv je tudi stanje obstoječega elektroenergetskega omrežja. Če omrežje na določenem območju zaradi dotrajanosti ali premajhnih zmogljivosti ne omogoča priključitve dodatnih objektov, je lahko potrebna njegova nadgradnja. Od konkretnega primera pa je odvisno, kdo bo kril stroške nadgradnje. Pri individualni stanovanjski gradnji se lahko stroški v določenih primerih razdelijo med investitorja in elektrodistributerja, medtem ko se pri večstanovanjskih projektih lahko zgodi, da strošek potrebne nadgradnje v večjem delu oziroma v celoti bremeni investitorja.

In katere stroške tako poleg kupnine in komunalnega prispevka kupci najpogosteje spregledajo? Kot pojasni sogovornica, vse prevečkrat pri nakupu in prodaji pozabimo na davčne obveznosti in spremljajoče stroške: »Ob nakupu je treba računati na davek na promet nepremičnin, ki praviloma znaša dva odstotka, dodatno pa lahko nastanejo še stroški nepremičninske agencije. Pomemben je tudi davek od dobička iz kapitala pri prodaji nepremičnine. Njegova višina je odvisna od časa lastništva in izpolnjevanja pogojev za oprostitev. Med drugim je pomembno, ali je lastnik v nepremičnini dejansko prebival in imel tam prijavljeno stalno prebivališče vsaj zadnja tri leta pred prodajo.«

Prav zato arhitektka priporoča, da se že pred nakupom parcele o tem posvetujete z arhitektom ali drugim strokovnjakom. Gradnja novega doma je danes vse prej kot majhen finančni zalogaj. Po zadnjih izračunih se namreč skupni stroški nakupa parcele, gradnje, opremljanja in zunanje ureditve že dosegajo okoli pol milijona. Nekoliko manj, če ste tudi sami pripravljeni zavihati rokave.

»Nepremičnine vendarle ne gradimo z mislijo, da jo bomo jutri zamenjali. Za nakup poročne obleke se pogosto posvetujemo s prijateljicami, pri eni največjih življenjskih in finančnih odločitev pa se kupci nemalokrat odločajo brez strokovne pomoči. Zato svetujem, da že pred nakupom zemljišča v proces vključijo arhitekta. Ta lahko na podlagi lokacijske informacije preveri, kakšne so dejanske možnosti gradnje in ali zemljišče sploh omogoča uresničitev kupčevih želja. Morda si nekdo predstavlja majhno, idilično hiško, vendar lahko občinski prostorski načrt določa precej stroge omejitve glede velikosti, višine, oblike, strehe, zunanjega videza in drugih arhitekturnih značilnosti objekta. Kupec lahko tako šele po nakupu ugotovi, da na izbrani parceli ne more zgraditi hiše, kakršno si je zamislil. Prav zato je smiselno arhitekta vključiti že pred podpisom pogodbe, ne šele takrat, ko je zemljišče že kupljeno,« za konec še svetuje Nina Vodopivec iz studia Idaa.

Fotografije: Shutterstock