Kateri nepričakovani zapleti nas lahko presenetijo pri gradnji doma in izbiri parcele? Z nami jih je delila arhitektka Nina Vodopivec, mag. inž. arhitekture.

Našli ste popolno lokacijo za vašo hišico, izplačali lep delež denarja, sedaj pa se morate lotiti le še pridobivanja papirjev in same gradnje. Le kaj bi lahko šlo narobe!?

Pa poglejmo…

Za začetek imate lahko težave s pridobivanjem vseh pozitivnih mnenj za gradnjo, saj predstavljen načrt, po mnenju nekaterih, ni popolnoma skladen z občinskim prostorskim načrtom (OPN). »Na Krasu na primer v veliki večini ni dovoljeno graditi objektov z ravnimi strehami, če pa želite imeti takšno streho, je potrebno pri pisanju dokumentacije in izdelavi načrtov biti iznajdljiv. S tem povezani stroški so nekoliko višji, prav tako pa ni nujno, da bo načrt potrdil tudi pristojni organ. Zadnjo besedo pri presoji skladnosti objekta z OPN-jem ima občina in tam se lahko kdaj malce tudi zaplete,« pojasni sogovornica. Zaplete se lahko tudi pri pridobivanju preostalih mnenj. Predvsem je pri izdelavi dokumentacije za gradnjo pomembna strpnost naročnika, bodočega graditelja in projektant, ki ima dobro mero znanja in izkušenj, ter je pripravljen iskati rešitve, ki so v skladu z naročnikovimi željami in omejitvami, ki so v naprej znane.

Nina Vodopivec, mag. inž. arhitekture

Dejstvo, s katerim se številni srečajo šele ob gradnji, je, da je v številnih občinah potrebno zazidljivo parcelo, veliko tisoč m2, najprej parcelirati, saj je prevelika za stanovanjsko gradnjo. Pri tem se lahko pojavi tudi zaplet s spremembami bonitetnih točk zemljišča. V kolikor je zemljišče zazidljivo, ampak je ocenjeno kot kvalitetno kmetijsko zemljišče, je potrebno razmisliti, ali bomo bonitetne točke kmetijskega zemljišča zbijali z elaboratom ali plačali »odškodnino« za uničevanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Odločitev je vsekakor vezana glede na velikost objekta, ki ga nameravamo graditi in na bonitetne točke sosednjih zemljišč. Znanje in izkušnje projektanta so tukaj še kako pomembne.

Foto: Bram van Geerenstein, Unsplash

Morda se z vašimi načrti ne bodo strinjali tudi somejaši, ti morajo namreč podati pozitivno mnenje za gradnjo, če ga ne, pa je potrebno poskrbeti za zadostne odmike od njihove parcele.

Za električne priključke je potrebno poskrbeti na lastno pest, nato pa jih predate v vodenje tamkajšnjemu distributerju električne energije. Odstopanje realnega stanje komunalnih priključkov s tistimi informacijami, ki so vrisane v geodetski posnetek in zavedene v katastru, ni nič nenavadnega. Vsekakor je vedno dobro in priporočljivo stvari preverjati na terenu.

Foto: Josh Olalde, Unsplash

Pozorni bodite na dovozno pot, ki vodi do objekta. Ta mora biti navedena že v fazi idejnih zasnov, v samem začetku. Dostop s parcele do javne poti si morate zagotoviti sami, bodisi preko služnosti pri sosedu ali kako drugače. Pri nakupu parcele bodite pozorni na služnost, lahko se zgodi, da je ima na parceli kdo knjiženo služnost, ki vam ne bo ravno po godu in ne odgovarja vašim zahtevam in željam o kreiranju življenja. Zagotovite si strokovno pomoč, pomaga vam lahko že vaš arhitekt ali geodet.

Izberite projektanta, vrednega zaupanja. Hitre in ugodne rešitve običajno niso najboljše!

Za pridobitev hišne številke potrebujete uporabno dovoljenje. To vam lahko zagode pri vpisu otrok v vrtec, saj je vpis mogoč le, če imate stalen naslov v občini. Uporabno dovoljenje pridobite, ko je objekt že zgrajen z ustrezno oddano dokumentacijo na pristojno upravno enoto. Priporočljivo je, da ste pri pripravi projekta PZI zelo striktni in jasni, kaj vam ustreza in kaj ne. V kolikor med končno izvedbo in projektom PZI ne bo popravkov se izognete PID- u (projektu izvedenih del). PID bo v tem primeru enak PZI-ju, kar v praksi pomeni manj stroškov z birokracijo. Brez uporabnega dovoljenja objekta lahko v prihodnje nastopijo tudi težave, povezane s krediti ali subvencijami eko sklada.

Foto: Karla Alexander, Unsplash

Za načrte si vzemite dovolj časa! »Vzemite si vsaj dva meseca časa, s kredo na asfaltnem igrišču narišite na tla prostore v novi hiši in se po njej sprehodite. Renderji so super za barvne kombinacije, ni pa preko njih mogoče dodobra razumeti odnosov med elementi v prostoru,« svetuje arhitektka.

Pri izbiri barve fasade se zgledujte po občinskem prostorskem načrtu, kjer so pogosto zapisane informacije o dovoljenih paletah barv, od pastelne do zemeljskih tonov. Ne izbirajte živih barv, sosedje in sovaščani vam bodo hvaležni. Dolgoročno se živih barv naveličamo, objekti živih barv pa postanejo bolj markantni za okolico. Pogosto si je težko predstavljati fasado na podlagi majhnega vzorčka, a upoštevajte nasvet, da je bolje izbrati malo svetlejši odtenek, kot ga imate v mislih, saj bo na večji površini običajno izgledal bolje.

Zunanji ureditvi pogosto ne posvečamo veliko pozornosti, vsaj ne v začetku, vendar je tudi ta pogosto definirana v OPN. »Na Krasu recimo je potrebno izbirati zelo specifične materiale tudi za zunanjo ureditev, sicer ni skladen z OPN-jem. Dobro je, da se zunanja ureditev, kar se gradnje tiče, definira že pri pripravi dokumentacije za objekt, saj se tako izognemo morebitnemu dodatnemu gradbenemu dovoljenju za podporne zidove in vse, kar spada k gradbenem delu zunanje ureditve,« zaključuje sogovornica.