Če bi Björk kdaj iskala stanovanje v Ljubljani, bi se zagotovo zaljubila v tega.
Na Zagrebškem tednu oblikovanja, ki je potekal zadnji teden septembra, se je predstavila smetana oblikovalcev iz širše regije, ki so svoje izdelke predstavili pod skupno temo Odpornost. “Dobršni del preteklih dveh let so zaznamovali pandemija, izolacija, potresi na Hrvaškem, strah in negotovost … Zato smo se letos odločili izbrati odpornost kot osrednjo temo našega tedna oblikovanja. Na prihodnost namreč želimo gledati pozitivno, in si izboriti priložnost za spremembe – zagovarjamo namreč bolj kvalitetne, stabilne, vzdržne, bolj zelene, humane in pametnejše rešitve ter sisteme, ki nam bodo pomagali postati odpornejši na vse prihodnje pretrese,” razlagajo organizatorji.
Na festivalu, ki je trajal pet dni in bil nabit z dogodki, okroglimi mizami, razstavami in delavnicami, so podelili tudi oblikovalske nagrade na šestih področjih, med drugim tudi v kategoriji oblikovanja prostora. V slednji je eno od štirih nagrad prejela študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, Esma Hajdarpašić, ki se je na razstavi predstavila s svojim Stanovanjem za Björk.
Čeprav ne gre zares za stanovanje mednarodne glasbene zvezde – projekt je bil izdelan kot študijska naloga na ALUO -, pa se zdi, da bi se Björk v tem stanovanju počutila kot doma. “Björk vidim kot vrhunsko ustvarjalko in glasbenico, vseeno pa mislim, da potrebuje tudi svobodo, mir in prostor za počitek. V kolikor bi si lastila stanovanje v Ljubljani, mislim, da bi ji naša pokrajina omogočala prostor za meditacijo, kjer se lahko sprosti in umakne iz poslovnega sveta ter se posveti zgolj sebi in svojim hobijem. Želela sem zasnovati prostor, kjer lahko bere, posluša glasbo, kuha in meditira. Stanovanje, ki ustvarja občutek miru in udobja.”
Esma je za lokacijo dupleksa izbrala Koseški bajer, ravno prav oddaljen tako od neokrnjene narave kot od mestnega vrveža. Tloris, ki ga je za nalogo izbral njen mentor, doc. Primož Jeza, je bil določen že vnaprej in, kot pritiče akademskemu študijskemu procesu, tudi zelo poseben in zahteven. Gre namreč stanovanje v sredini zgradbe, z eno samo fasadno stranico, orientirano proti jugu.
“V stanovanje svetloba dostopa zgolj iz ene strani, zato sem se odločila za visoka okna, ki segajo od vrha do tal in omogočajo maksimalen dovod svetlobe,” razloži avtorica, ki je svetlobo uporabila kot izhodišče za oblikovanje prostora. Od s svetlobo oblite, minimalistične dnevne sobe, prehajamo mimo dolge kuhinje in jedilnice v lesu in se nenazadnje potopimo v že skoraj temačne vhodne prostore, umeščene v zaledje stanovanja. Spalnica in kopalnica, ki se edini nahajata v zgornji etaži dupleksa, se preko dolgega mostovža, ki prekine sicer dvovišinske dnevne prostore, povezujeta z oknom – z razgledom in s svetlobo.
V stanovanju ni veliko pohištva, vsak kos pa je natančno izbran tako, da bi zadovoljil čute in potrebe umetnice, kateri je namenjen. V dnevni sobi, ometani v rjavi betonski omet, tako kraljuje Mags sofa studia HAY design (za počitek), ki ji družbo delajo Bang & Olufsenov zvočnik Beoplay A9 (za poslušanje glasbe) ter Flosova svetila (za branje). V jedilnici so okoli mize zbrani Pierre Jeanneret Chandigarh stoli (za počasno obedovanje), mizo pa osvetljujejo svetila z organsko oblikovanimi keramičnimi senčniki. V spalnici poleg minimalistično zasnovane postelje najdemo še Dysonov vlažilec zraka (za popolno ugodje), ki je oblikovalko pritegnil s svojim futurističnim izgledom. “Kose sem izbirala povsem intuitivno. Po pregledu dela in življenja Björk sem si nekako ustvarila predstavo, kakšen prostor za počitek bi ji namenila.”
Nastala je tako prava mala katedrala počasnega bivanja, ki uporabnika navdihne, da si vzame čas – za krepčilen spanec, za meditacijo, za poslušanje glasbe, za dobro knjigo. Čas zase.
V isti kategoriji so nagrado prejeli še Benussi&the Fish za Balthazarov Uragan – prostor odprte igre na reškem valobranu Molo Longo; Mikser, Cipmann ni Tomica Grubiša za Lungomare Art, kulturno-turistično pot, ki je nastala pod okriljem Reke 2020 – evropske prestolnice kulture; ter Karla Kocijan in Diana Sokolić za Iceland lamp – svetilo, ki se navdihuje nad islandsko naravo in ledenimi kristali.
Foto: Esma Hajdarpašić, ZGDW
Več: ZGDW
