Dovršena prenova staromeščanskega stanovanja v Mariboru

Prve slike na profilu pričajo o nadvse velikem potencialu staromeščanskega stanovanja, ki ga je mlad par v popolnosti izkoristil in nadgradil z izpiljenim občutkom za estetiko. Žiga je magister ekonomskih ved, Vita profesorica violine. Poleg navdušenja nad interjerjem ju združuje še marsikaj drugega. Kot povesta, sta si v začetku poleg letnice rojstva delila tudi skupno Gimnazijo, nato sta oba študij nadaljevala v Ljubljani in se za konec preselila v skupno stanovanje, nazaj v Maribor. Izbrala sta staro meščansko stanovanje, ki sta ga opremila s spoštovanjem do starega meščanskega stila, obenem pa dodala izbran sodoben stil.

»V iskanju najinega prvega skupnega doma, sva okvirno dve leti spremljala kaj ponuja nepremičninski trg v Mariboru, preden sva naletela na to stanovanje. Naletela rečem zato, ker sva bila v resnici na ogledu nekega drugega stanovanja, ko je zastopnik tiste nepremičnine rekel, češ ob 15h pa pridete potem še na ogled stanovanja na Cankarjevi, ne. Za to stanovanje nisva niti vedela, pa sva se prepustila toku in vseeno prikimala na to vprašanje ter si tako ogledala še to drugo stanovanje, danes najin dom,« pove Žiga.

Informacije o zgodovini stavbe sta pridobila s pomočjo Pokrajinskega arhiva Maribor. Kot pojasnjuje sogovornik je bilo stanovanje zgrajeno ob koncu 19. stoletja, avstrijski investitor pa je bil lastnik številnih mariborskih nepremičnin.

»Originalni tlorisi segajo v leto 1896, septembra istega leta so pričeli z gradnjo. Investitorja in hkrati lastnika sta bila gospod ter gospa Lemesch. Gospod Lemesch je imel v tistem času v lasti več mariborskih nepremičnin. Stavba se je gradila sočasno s sosednjo zgradbo, katere investitor je bil gospod Behrens, prav tako Avstrijec, kar je razvidno tudi iz pročelij stavb, ki se ujemajo.«

V nakup stanovanja ju je prepričalo več dejavnikov. Poleg odlične lokacije pod Piramido in uporabne razporeditve prostorov, je veliko vlogo odigralo še veliko drevo, ki vsako kavico na balkonu spremeni v sprehod med krošnjami dreves. K nakupu so ju prepričale tudi ugodne tržne razmere, predvsem pa velika želja po prvem skupnem domu. Leta 2017 sta tako postala ponosna lastnika novega stanovanja, že leto kasneje, februarja, sta pričela z obnovo.

Sprva sta želela le malce osvežiti stanovanje in se po hitrem postopku vseliti. Sčasoma pa sta odkrila številne izzive, ki jih predstavlja prenova staro meščanskih stanovanj. Za začetek odstranjevanje starih tapet, ki še zdaleč ni tako enostavno, kot se na prvi pogled sliši. Prav pri odstranjevanju tapet pa sta naletela na ročno poslikan strop v dnevni sobi. Odstranila sta belo barvo, s katero so prejšnji lastniki zakrili poslikave in uspela ohraniti obrobni predel. Najlepši del, zelen cvetni in rastlinski dekor, sta bila na njuno razočaranje že preveč uničena, zato sta ga začasno prebarvala, morda pa se v prihodnosti odločita izdelati repliko uničene poslikave. S tem pa izzivov še zdaleč ni bilo konec.

 »Kjer so bila tla dotrajana in prekrita z linolejem, sva se odločila, da jih prenoviva in dodava talno gretje. Posledično moraš najprej odstraniti lesene deske, pod njimi pa je v takšnih meščanskih stanovanjih staro nasutje iz prodca, gradbenih odpadkov, žaganja in še česa, ki zapolni prostor med lesenimi tramovi. Gre za zelo suho mešanico, ki se ob praznjenju izredno dviguje in praši. Odstranili smo okvirno 12 m3 tega materiala. Na papirju to ne zveni nič posebnega, v praksi pa to pomeni prah, povsod sam prah. Ob nakupu si nisva predstavljala, da bo obnova tako temeljita. Vendar se iz vsega slabega porodi kaj dobrega. Iz tega prahu je nato bolj za šalo kot za res nastal tudi Instagram profil Letiva design (@letivadesign), kjer sva dokumentirala najino prenovo pod apelom »Making reno stage look sexy«. Tam so tako ovekovečena prav ta »umazana« dela. V najini bazi sledilcev so predvsem Angleži, Francozi ter Avstralci, ki prav tako cenijo tak stil stanovanj, ter DIY ustvarjalci, ki so se tudi sami lotili podobnih prenov,« pojasnjujeta Vita in Žiga.

Prenove stanovanja sta se lotila kar sama, za začetek sta se posvetovala z znancem arhitektom, ki je izrisal tloris in začrtal okvirno postavitev. Kaj kmalu sta spoznala, da so njune želje nekoliko drugačne, zato sta se oprla na lastno vizijo stanovanja in zavihala rokave.

»Prenove sva se lotila sama, oziroma kot se lepše reče, v lastni režiji. Če nadaljujem v prispodobi nastajanja filma, sva bila oba scenarista, saj sva skupaj spisala in določila, kaj bo v katerem prostoru in kakšna bo postavite. Partner je bil poleg tega še izvršni producent, ki je nadzoroval organizacijo in izvedbo del ter »casting« direktor, ki je iskal izvajalce, mojstre. Jaz sem bila neke vrste režiser, saj sem oblikovala končno podobo prostorov. Za takšen pristop k obnovi in delu potrebuješ v prvi vrsti skupno vizijo. Midva sva bila pri prenovi in odločitvah, ki sva jih sprejemala, usklajena,« pove Vita.

Ohranila sta masivna hrastova tla, v obliki ribje kosti, ki so čudovit pečat takratnega časa. Kot priznata sogovornika, le ta na kakšnem mestu tudi na rahlo zaškripajo, kar naredi stanovanje še bolj pristno. Star hrastov parket je nepredstavljivo debelejši napram današnjemu, saj v debelino meri kar 28 mm. Poleg tega sta se odločila ohraniti tudi velika masivna lesena vrata in medeninaste kljuke.

Ker sta želela odkriti visok strop, značilen za stara meščanska stanovanja, sta se znebila ladijskega poda, s katerim so bili znižani stropi. Ti dandanes tako merijo 3,30 m, Vita in Žiga pa zagotavljata, da zrak v prostoru tako kroži drugače, kar je predvsem opazno v poletnih mesecih. Poleg ladijskega poda sta se znebila še starih radiatorjev, vidne toplotne napeljave, svinčenih vodovodnih cevi in starih tapet.

»Ocenjujemo, da sva okvirno polovico del opravila sama, ob pomoči staršev. Moj oče je strokovnjak na področju elektrotehnike in po naravi tehnični tip človeka, poln idej in dobrih rešitev. Naše debate so šle takole – moj oči: »Veš, sem včeraj ponoči sanjal, kako bi lahko rešili problem…«,« se nasmeje Vita. 

Sogovornika se strinjata, da prenova starega stanovanja ni za vsakogar. Med kopico izzivov bi težko izbrala enega samega, sta pa zaradi narave same prenove dodobra spoznala sama sebe.

»Pri prenovi hitro ugotoviš kako vztrajen, iznajdljiv in predvsem kako potrpežljiv si. Naj na kratko orišem enega izmed izzivov. Že ob nakupu stanovanja sta bili v njem dve krasni lončeni peči, prvotno postavljeni v spalnico in otroško sobo. Čudovito bi bilo, ko bi lahko peči pozimi, na kak mrzel snežni dan, zakuril in opazoval prasketajoč ogenj. Poklicala sva dimnikarja, da pregleda obstoječe dimnike stavbe. Diagnoza je bila slaba: »Vsi dimniki so zazidani, to bo nemogoče«. (Ne)mogoče je mogoče. S kamero smo napravili pregled vseh dimnikov v stanovanju in poiskali tiste, ki so bili vsaj delno prehodni. Nato smo v sodelovanju s sosedi in z veliko tehnične natančnosti poskusili določiti mesta, na katerih so ovire v dimnikih. Pri tem moraš oceniti debeline stropov, sten in prehodov, ter izračunati, kako priti točno do tistega mesta, kjer je ovira oziroma, kje dimnik sploh je. Nato smo v stanovanju zgornjih sosedov začeli z izrezi v steno na mestu, kjer naj bi bila prepreka. S kirurško natančnostjo je uspel že prvi poseg. Zgornja soseda je verjetno mislila, da ji bomo porušili celo steno,« pove sogovornica, a nato z veseljem oznani: »Obe lončeni peči sta sedaj delujoči.«

Še večji izziv je predstavljala kopalnica, ki ju je resnično skrbela že v samem začetku. Gre za ozek in dolg prostor, zato je bilo nujno spremeniti tloris stanovanja na tem mestu. V kopalnico so dodali tuš z notranjim oknom, da iz spalnice prodre nekaj naravne svetlobe in posledično naredi prostor prostornejši. Levo kopalniško steno je bilo potrebno zrušiti, na njeno mesto pa so postavili novo, le da so zidake namesto po širini obrnili po dolžini ter na ta način pridobili dodatnih 15 cm. Drugo stran stene, ki meji na kuhinjski prostor, so odkrili in tako danes kuhinjo krasi čudovita opečnata stena. Kopalnico so optično povečali tudi s premišljeno izbiro dekorja, od svetlih barv, vertikalnih linij stenskih ploščic, do majhnih vzorcev talne keramike, velikega ogledala in osvetlitve.

»Ob nakupu nepremičnine z zgodovino je marsikaj skrito. Izziv pri prenovi je bila tudi že omenjena svinčena vodovodna napeljava, ki sva jih želela zamenjati. Taki posegi so kot domine, eno sproži drugo in pojavi se ogromno vprašanj. Kako zamenjati napeljavo, če si od glavnega dovoda vode oddaljen za dve nadstropji? Kako izpeljati zamenjavo, če pri tem ne smeš uporabiti in razbiti pravkar obnovljenega stopnišča stavbe? Bila bi predolga, če načnem ta del, bova pa z veseljem informacije delila z vsemi, ki jih zanima, če nama pišejo na @letivadesign Instagram profil. Lahko izdam, da smo našli rešitev,« bralce z dodatnimi vprašanji spodbudi Žiga.

Medtem ko je Žiga poskrbel za klasične pohištvene kose, se je Vita osredotočila na sodobnejši videz stanovanja. Izrisala je načrt za kuhinjo, utility, kopalnico, Žiga pa je poiskal izvajalce. Tako sta na najbolj harmoničen način skupaj ustvarjala novo skupno domovanje.

»Ko stvari vodiš sam, lahko o vsakem kosu poveš svojo zgodbo. Posebna je na primer kuhinjska luč, ki sva jo zadela v Instagram nagradni igri enega izmed angleških interjer profilov in je v Maribor pripotovala direktno iz Londona. Sama si takšne luči verjetno ne bi privoščila. Večino ljudi ob prihodu v stanovanje očara keramika na hodniku, ki prihaja iz Španije. Meni zelo ljubo je kuhinjsko korito, ki je v ščetkano-zlatem odtenku in je pripotovalo iz Švedske. Veliko ogledalo v dnevnem prostoru je ročno delo, narejeno iz lesa. Poseben je tudi okvir, ki krasi hodnik in sva ga našla, ko so ga nameravali sosedje ob prenovi stanovanja odpeljati na odpad. Ker sva v njem videla potencial sva ga zaupala restavratorju in dandanes je resnično nekaj posebnega,« ponosno pove Vita.

Prenova stanovanja je tudi velik finančen zalogaj. Ocenjujeta, da sta za kvadratni meter porabila okvirno 340 evrov, kar vključuje gradbena dela, stavbno pohištvo in dekor. Kljub temu, pa vsem, ki bi se v prihodnosti želeli lotiti prenove starega stanovanja svetujeta, naj se le te ne ustrašijo. Ko pojasnita, se pri prenovi v lastni režiji človek marsičesa novega nauči, ne le stvari v povezavi z gradbeništvom, temveč tudi veliko o sebi, partnerju, zvezi in življenju na sploh. Skozi obnovo tako raste in gradi, ne le dom, temveč tudi zvezo in samega sebe.

»Ideje za notranji dizajn dandanes najdete na vsakem koraku. V času najine obnove sva z zanimanjem opazovala vsako kavarno, restavracijo, trgovino, hotel, ki sva ga obiskala in povsod iskala navdih. Odličen vir informacij v slovenskem prostoru so seveda Ambienti. Vse je na dosegu rok, samo lotiti se je treba. Ko sam opremljaš stanovanje, piliš svoj okus, stanovanje pa pridobiva osebno noto, in ko vanj vneseš sebe, takrat dobi prav poseben čar. To se v prostoru čuti. Takrat stanovanje ne deluje “kot iz kataloga”, ampak “domače”, saj odraža tvoj karakter. Pri prenovah zato bolj kot trendom na Instagramu in slikam iz Pinteresta ter kopiranju tega, kar je trenutno aktualno, poskusite slediti sebi in iskati, kaj navdihuje vas. Veliko notranjih oblikovalcev je mnenja, da najlepše stvari nastanejo, ko se prostor obnovi in napiše novo zgodbo. Obnovljena stanovanje imajo poseben čar in splača se investirati vanje,« svetujeta za konec.

Več: Letiva Design